Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (7.176-7.200)



  1.      brezdúšnež  -a m () brezdušen človek: bil je na glasu kot birokratski diktator in brezdušnež
  2.      brezdúšnost  -i ž (ū) lastnost brezdušnega človeka: žrtev gospodarjeve brezdušnosti; protest proti brezdušnosti in nehumanosti / tehnokratska brezdušnost
  3.      brezglásje  -a s () knjiž. molk, tišina: mirno, negibno brezglasje // pesn. večnost, onstranstvo: biti onstran smrti v brezglasju
  4.      brezglásnost  -i ž (ā) knjiž. značilnost brezglasnega: brezglasnost noči ♦ med. brezglasnost govora po operaciji grla manjkanje glasovnega zvena
  5.      brezglàv  in brezgláv -áva -o prid. ( á; ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil
  6.      brezglávost  -i ž (ā) ekspr. lastnost brezglavega, nepremišljenega človeka: njihova brezglavost jih je pogubila; v njegovih letih je to višek brezglavosti / brezglavost in nesposobnost politike // brezglavo, zmedeno stanje: povsod sta vladala nered in brezglavost
  7.      brezgrájen  -jna -o prid. (ā) knjiž. ki je brez nravstvene napake, pomanjkljivosti: plemenit in brezgrajen človek / brezgrajen značaj; brezgrajno življenje / brezgrajna obleka brezgrájno prisl.: ravnal je brezgrajno
  8.      brezgrájnost  -i ž (ā) knjiž. stanje brezgrajnega človeka: njegova nravstvena brezgrajnost
  9.      brezgréšnost  -i ž (ẹ́) knjiž. stanje brezgrešnega človeka: prepričan je bil o svoji brezgrešnosti
  10.      brezhíben  -bna -o prid. () ki je brez hibe, napake: brezhibni mehanizem; brezhibno delovanje stroja; avto je v brezhibnem stanju brezhíbno prisl.: brezhibno govori več jezikov; biti brezhibno oblečen
  11.      brezhíbnost  -i ž () značilnost brezhibnega: brezhibnost obleke; brezhibnost njenega vedenja
  12.      brezhrbteníčnost  -i ž () ekspr. lastnost neznačajnega, podkupljivega človeka: brezhrbteničnost, hlapčevstvo in omahljivost ljudi
  13.      brezímec  -mca m () redko brezimen človek: berači in brezimci
  14.      brezímen  -mna -o prid. () 1. ki ni naveden z imenom: brezimni pošiljatelj pisma / brezimni ljudski pevci, slikarji // pri katerem avtor ni naveden: brezimna pisma / brezimna obrekovanja 2. knjiž. ki nima (slavnega) imena: brezimna množica; brezimne igralske skupinice
  15.      breziménec  -nca m (ẹ̑) knjiž. človek, čigar ime je neznano, nepomembno: brezimenci davnih dni, ki so iznašli jadro
  16.      breziménski  -a -o prid. (ẹ̑) redko ki nima (slavnega) imena; brezímen: utonil je v brezimenski množici / brezimenske žrtve turških napadov žrtve, katerih imena niso znanajur. brezimenska pogodba pogodba, ki ni v zakonu posebej imenovana, pač pa ji je dala praksa naziv
  17.      brezímnež  -a m () ekspr. brezimen človek: laži v pismih brezimnežev
  18.      brezímnik  -a m () redko brezimen človek: brezimniki in psevdonimniki
  19.      brezímnost  -i ž () stanje brezimnega človeka: pisec se je skril za brezimnost / brezimnost ovadbe / sklenil je narediti konec svoji povprečnosti in brezimnosti
  20.      brezizgléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: pesimistična, brezizgledna filozofija // publ. brezupen: brezizgleden boj; znašel se je v brezizglednem položaju
  21.      brezizhóden  -dna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez izhoda, rešitve: znašel se je v brezizhodnem položaju; zaiti v brezizhodno zagato // knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: brezizhodni pesimizem
  22.      brezizjémen  -mna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je brez izjeme: zahtevati brezizjemno tišino; brezizjemna veljavnost odločbe brezizjémno prisl.: zakon velja brezizjemno
  23.      brezkompromísen  -sna -o prid. () ki dela, ravna brez kompromisa; dosleden, načelen: brezkompromisni borec za pravico; v teh stvareh je bil vedno brezkompromisen / brezkompromisni boj za mir; brezkompromisno izpolnjevanje načel; brezkompromisno izvajanje programa
  24.      brezkompromísnost  -i ž () lastnost brezkompromisnega: brezkompromisnost polemike / občudovali so odločnost in brezkompromisnost tega človeka
  25.      brezkônčen  -čna -o prid. (ó) knjiž. ki je brez konca: brezkončna pot; širno, brezkončno morje / brezkončne noči brez spanja // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: brezkončna žalost; brezkončno gorje / brezkončna tišina ♦ strojn. brezkončni vijak vijak, ki se vrti, a se v vzdolžni smeri pri tem ne premika; teh. brezkončna veriga

   7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA