Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (6.926-6.950)


  1.      bojázen  -zni ž (ȃ) tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega: čutiti bojazen; vstopil je brez bojazni; bojazen pred prihodnostjo; obhajala jo je bojazen, da se ne bo vrnil / z oslabljenim pomenom: neupravičena je bojazen, da se ne bi mogel uveljaviti; iz bojazni, v bojazni, da jih ne bi izdal, mu ni ničesar povedala / z bojaznijo so se začeli vključevati v debato z negotovostjo, plahostjo ♪
  2.      bojazljívost  -i ž (í) lastnost bojazljivega človeka: zaveda se svoje bojazljivosti; prirojena bojazljivost ♪
  3.      bojèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki se boji: boječa srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa 2. plah, nesamozavesten, neodločen: v družbi je preveč boječ; boječa deklica // ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ pogled bojéče prisl.: boječe gledati, potrkati, vprašati; prim. bati se ♪
  4.      bojéčnež  -a m (ẹ̑) ekspr. boječ človek: posmehoval se je boječnežem ♪
  5.      bojéčnost  -i ž (ẹ́) lastnost boječega človeka: očitajo mu boječnost; iz boječnosti je pobegnil ♪
  6.      bôjen  -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na boj: sklical je borce na bojni posvet; bojna tovariša sva; prebiti bojno črto; spremlja ga bojna sreča; bojna vrsta; pesn. bojna poljana bojišče / bojni plini; bojna oprema; bojna sekira orožje iz najstarejših časov; bojno letalo / bojni klic; peti bojne pesmi; bojni plesi; bojne igre igre, ki ponazarjajo boj ∙ neustalj. biti s kom na bojni nogi, v bojnem stanju sprt ♦ voj. bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi ♪
  7.      bojevalíšče  -a s (í) voj. del vojnega območja, ki sestavlja geografsko, politično ali operativno-strateško celoto: jadransko, jugoslovansko bojevališče v drugi svetovni vojni ♪
  8.      bojeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: bojevati se za svobodo; bojevati se s sovražnikom; pren. dvom se bojuje z upanjem; bojevati se sam s seboj; vse življenje se je bojeval z revščino 2. zelo si prizadevati za kaj: dolgo se je bojeval za dekletovo naklonjenost; bojevati se za pravico z besedo in peresom ● publ. bojevati se z ramo ob rami skupaj, složno bojeváti star. udeleževati se oboroženega spopada, boja: Če niso ti [konji] zate, moraš peš bojevati (F. Levstik) / knjiž., z notranjim predmetom bojevati boj z okupatorjem; pren. bojuje hude duševne boje bojujóč se -a -e: bojujoč se za most, je padel; bojujoče se države ♪
  9.      bojevít  -a -o prid., bojevítejši (ȋ) vnet, pripravljen za boj: bojevit človek, narod / v njem se je prebudil bojevit duh; govoril je v bojevitem tonu / fantje iz sosednje vasi so zelo bojeviti se radi pretepajo ♪
  10.      bojevítež  -a m (ȋ) ekspr. bojevit, pretepaški človek: policija je ukrotila bojeviteže ♪
  11.      bojevítost  -i ž (ȋ) lastnost bojevitega človeka: kazal je izredno bojevitost ♪
  12.      bojévnik  -a m (ẹ̑) knjiž. borec, vojak: od vseh strani se zgrinjajo bojevniki; hraber bojevnik / bojevnik za mir, za osvoboditev / goreč bojevnik realizma ♦ zgod. član organizacije slovenskih vojakov iz prve svetovne vojne ♪
  13.      bojkót  -a m (ọ̑) zavrnitev ali prekinitev zvez, zlasti trgovskih: napovedali so bojkot tujemu blagu; organizirati bojkot proti podjetju; razglasili so gospodarski bojkot sovražnika; ekonomski bojkot; organiziran bojkot / družabni bojkot izključitev iz družbe ♪
  14.      bojkotírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zavračati zveze, zlasti trgovske: med vojno so ponekod popolnoma bojkotirali okupatorjev trg / vse mesto ga je bojkotiralo // ne udeleževati se česa: bojkotirati tekme, volitve ♪
  15.      bók  -a in bòk bôka m (ọ̑ ọ̄; ȍ ó) 1. spodnji stranski del trupa: upreti roke v boke; meč mu je visel ob boku; ženska širokih bokov; riba s progami na bokih; zibanje v bokih / kot povelje roke v bok! // nav. ed. stran telesa: ležati na boku; obrnil se je z boka na bok; levi, desni bok 2. stranski, vzdolžni del a) predmeta, stvari, zlasti prevoznega sredstva: avto se je prevrnil na bok / ladja se je nagnila na bok; voda se peni ob bokih ♦ navt. desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu b) skupine ljudi, živali: napasti bok kolone; vpasti sovražniku v bok / udariti na nasprotnika z boka ● lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi; publ. stali so bok ob boku tesno skupaj ♪
  16.      bóks 1 -a in bòks bôksa m (ọ̑; ȍ ō) usnje iz goveje ali konjske kože: škornji iz črnega boksa ♪
  17.      bóks 2 -a in bòks bôksa m (ọ̑; ȍ ō) ločen, ograjen prostor; oddelek, predelek: nova tržnica bo imela deset boksov; razstavni boksi; po bolniških sobah so uvedli sistem boksov; motel nima boksov za posamezne avtomobile, ampak samo pokrit parkirni prostor; boksi za konje, pse / ulica je razdeljena v bele bokse označene prostore za parkiranje posameznih avtomobilov; neskl. pril.: fot. boks kamera najpreprostejša fotografska kamera ♪
  18.      bókser  -ja m (ọ̑) večji službeni pes z močnim prsnim košem in širokim gobcem: nemški bokser; bokser z rodovnikom ♪
  19.      ból  -i ž (ọ̑) knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: nositi, potožiti bol; duševna, globoka bol; bol srca // zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: v nogah ne čuti več boli ♪
  20.      bolán  bólna -o tudi -ó [u̯n] prid. (ȃ ọ́) 1. ki ima bolezen, ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan // ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja bólno prisl.: bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče bólni -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne ♪
  21.      bolèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev // publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v kolektivu boléče prisl.: vprašanje ga je boleče prizadelo; prim. boleti ♪
  22.      bolečína  -e ž (í) 1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v križu, v prsih; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine 2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu; duševne bolečine; sin mu je prizadejal veliko bolečin; pesn. bolečina slovesa; zastar. srčne bolečine 3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže ♪
  23.      boléhati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: mati že dolgo boleha; bolehati na jetrih; bolehati za mrzlico, neustalj. na mrzlici / drevesce boleha hira; pren. odbor društva boleha za nedelavnostjo; boleha za radovednostjo bolehajóč -a -e: bolehajoča žival ♪
  24.      boléhav  -a -o prid. (ẹ́) ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: bolehav otrok, starček; vseskozi je bolehav; bolehav od rojstva / redko njegov obraz je bolehave sive barve ♪
  25.      boléhavost  -i ž (ẹ́) stanje bolehavega človeka: bolehavost mu je podrla vse načrte; trdovratna bolehavost ♪

   6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA