Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (6.376-6.400)


  1.      bazén  -a m (ẹ̑) 1. obzidan prostor za vodo: kopati se v bazenu; betoniran bazen; plavalni, zimski bazen; bazen s termalno vodo / akumulacijski bazen hidroelektrarne ♦ šport. olimpijski bazen dolg 50 metrov 2. s prilastkom ozemlje okoli kakega središča; področje, območje: gospodarska vloga Maribora in mariborskega bazena; podonavski, zasavski bazen; države sredozemskega bazena / krimski rekreacijski bazen // okoliš z naravnimi bogastvi: gozdarsko-lesni bazen; premogovni, surovinski bazen ♪
  2.      bázen 1 -zna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na baza1: bazno taborišče odprave / bazni aerodrom ♪
  3.      bazénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bazen: čistiti bazensko dno / bazenski zdravstveni center ♪
  4.      bázičen 1 -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na baza1: bazična industrija; bazične investicije; bazična znanost ♦ lingv. bazični slovar slovar, ki vsebuje najpogostnejše besede ♪
  5.      bázičnost  -i ž (ā) kem. lastnost baz2: stopnja bazičnosti / povečati bazičnost tal ♪
  6.      bazídij  -a m (í) nav. mn., bot. celica gliv, ki nosi na vrhu trose; trosni podstavek ♪
  7.      bazílika 1 -e ž (í) 1. arhit. starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima: značilni tloris bazilike // rel. imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami: bazilika sv. Petra 2. pri starih Grkih in Rimljanih veliko tržno in sodno poslopje ♪
  8.      bazilísk  -a m (ȋ) 1. v orientalski mitologiji kači podobno bitje, ki ubija s pogledom: glava z očmi baziliska; gleda kot bazilisk 2. zool. tropski kuščar, ki živi v Srednji Ameriki, Basiliscus: bal se je gadov, baziliskov in druge golazni 3. v srednjem veku velik top: za napad niso imeli niti dovolj vojaštva niti baziliskov ♪
  9.      bazírati  -am nedov. in dov. (ȋ) imeti kaj za osnovo, izhodišče, temeljiti: eksperiment bazira na opazovanju; industrija je bazirala na domači kmetijski proizvodnji; mir mora bazirati na spoštovanju človekovih pravic; preh., publ. svoj družbeni položaj bazirajo na delu ♪
  10.      báža  -e ž (á) nav. rod. ed., slabš. vrsta, sorta: sin je čisto druge baže kot oče; niso take baže ljudje, da bi goljufali; to je značilno za človeka njegove baže / tam prodajajo blago vsake baže ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste ♪
  11.      beat  -a [bít] m (ȋ) 1. zlasti v zahodnih deželah način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat 2. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; neskl. pril.: beat orkester; beat generacija; beat glasba ♪
  12.      beatles  in beatle -a [bítls; bítl] m (ȋ; ȋ) nav. slabš. mlad fant z dolgimi lasmi, ki se vpadljivo oblači in vede: v orkestru so sami beatlesi; zakaj si tak beatles? neskl. pril.: ima beatles frizuro ♪
  13.      beatnik  tudi bitnik -a [bít-] m (ȋ) zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: ameriški beatniki; literatura beatnikov ♪
  14.      beaufórt  -a [bofor] m (ọ̑) meteor. enota za določanje jakosti vetra po pojavih v naravi, katere povzroča: veter piha z jakostjo dveh beaufortov ♪
  15.      Beaufórtov  -a -o [boforov] prid. (ọ̑) meteor., v zvezi Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča ♪
  16.      bêba  tudi béba -e ž (é; ẹ́) 1. redko bedak: bebe ste, če verjamete 2. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ne bodi taka beba! ♪
  17.      bêbčevski  tudi bébčevski -a -o prid. (é; ẹ̄) nanašajoč se na bebce: ni razumela njegovega bebčevskega momljanja / ne bom prenašal tvojega bebčevskega obnašanja ♪
  18.      bêbec  tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga ♪
  19.      bebljáti  -ám [bǝb in beb] nedov. (á ȃ) 1. nerazločno govoriti: pijanec beblja s težkim jezikom // poskušati govoriti, nepopolno izgovarjati: mala beblja 2. slabš. govoriti, pripovedovati: neprestano beblja neumnosti ♪
  20.      béc  -a m (ẹ̑) zastar. ficek, božjak: nimam niti beca ♦ num. beneški novec za pol solda ♪
  21.      becquerél  in bekerél -a [bekerel] m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti: kilogram hrane ne sme imeti več kot šeststo becquerelov (Bq) ♪
  22.      bečvà  -è tudi bèčva -e [bǝč] ž (ȁ ȅ; ǝ̏) 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo 2. star. sod ♪
  23.      béda  -e ž (ẹ́) velika materialna ali duhovna stiska: vojske so pahnile prebivalstvo v največjo bedo; živeti v bedi; bil je prava podoba bede in zapuščenosti / knjiž. izjokal je vso bedo svojega srca ♪
  24.      bedák  -a m (á) ekspr. omejen, neumen človek: ne verjamem, saj nisem bedak / kot psovka molči, bedak ∙ ekspr. ne bom ti za bedaka ne pustim, da bi se norčeval iz mene; ne pustim, da bi me goljufal; ekspr. imeti koga za bedaka norčevati se iz koga ♪
  25.      bedánec  -nca m (á) nar. gorenjsko, po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divji mož ♪

   6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA