Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (6.201-6.225)



  1.      bahàt  -áta -o prid. ( ā) ki se (rad) baha: bahat in oblasten gospodar // mogočen, imeniten: ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave bujna baháto prisl.: bahato govoriti
  2.      báhati se  -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim
  3.      bahátost  -i ž (á) lastnost bahatega človeka: njegova bahatost me jezi / soba je opremljena s staromodno bahatostjo
  4.      bahàv  -áva -o prid. ( á) ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi bahávo prisl.: bahavo napovedovati velike uspehe
  5.      bahávost  -i ž (á) lastnost bahavega človeka: poznali so bahavost tega človeka; sama bahavost ga je / te besede so prazna bahavost
  6.      bajálec  -lca [c] m () 1. knjiž. ljudski pripovedovalec: slovel je kot pesnik in bajalec 2. redko, po ljudskem verovanju kdor čara; čarovnik: v čarih izveden bajalec
  7.      bajálen  -lna -o prid. () knjiž. čudodelen, čaroven: izrekel je bajalne besede
  8.      bajálka  -e [k] ž () knjiž. ljudska pripovedovalka
  9.      bájar  in bájer -ja m () pog. večja kotanja z vodo, ribnik: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice
  10.      bájati  -am nedov. () knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari: recimo, da je bilo res tako, kakor bajate; bajati bajke, zgodbe; bajati o bogastvu 2. redko prerokovati, čarati: vešča je bajala usodo dekletu
  11.      bájbáj  medm. (-) žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: sporoči mi, bajbaj
  12.      bajè  prisl. () izraža negotovost trditve: kmetu se je takrat baje prav dobro godilo; baje so zelo bogati / ženske baje da težko premagujejo radovednost
  13.      bájen  -jna -o prid. () 1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn); pogled na mesto je bajen; bajne izložbe // ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote 2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja bájno prisl.: ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina
  14.      bajeslóvje  -a s (ọ̑) bajke v celoti; mitologija: pesnik je zajemal iz bajeslovja / grško, slovansko bajeslovje // veda o tem
  15.      bájiti  -im nedov.) knjiž. pripovedovati, navadno neverjetne stvari; bajati: bajiti zgodbe iz starih časov; pren. nekje baji harfa
  16.      bájka  -e ž () 1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke 2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk 3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke ● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji
  17.      bájkar  -ja m () kdor pripoveduje ali ustvarja bajke
  18.      bájnost  -i ž () knjiž. nenavadna lepota, čudovitost: bajnost večerov
  19.      bajók  -a m (ọ̑) num. papeški novec, kovan od 15. do 19. stoletja
  20.      bájram  -a m () velik muslimanski praznik: praznovanje bajrama po ramazanu
  21.      bájta  -e ž () 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
  22.      bájtarstvo  -a s () soc. družbeni sloj vaškega polproletariata: nastanek bajtarstva na Slovenskem
  23.      bajtíga  -e ž (í) nar. majhna, preprosta hiša; bajta: Voruh je prevzel večjo poseko lesa v žlebu za Radmanovo bajtigo (Prežihov)
  24.      bakalár  -ja m (ā) redko bakalaver
  25.      bakanál  tudi bakhanál -a m () knjiž. razbrzdano veseljačenje, orgije: udeleževati se divjih bakanalov; pren. bakanal neukročenih strasti

   6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA