Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (6.026-6.050)



  1.      asociírati  -am nedov. in dov. () povezovati z asociacijami: pojem je asociiral s predstavo ljubezni; asociirati predstave; podobe se pri njem asociirajo nelogično asociírati se knjiž. združevati se v skupnost: ljudje so se asociirali za skupne akcije asociíran -a -o: asociirani producenti; asociirane države države, ki zaradi podobne politične, ekonomske orientacije tvorijo skupino
  2.      asonánca  -e ž () lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi
  3.      asortimènt  -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m ( é; ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila
  4.      asparágus  -a m () poljud. sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, strok. Sprengerjev beluš: v sobi je imela košat asparagus; šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa ♦ bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus
  5.      aspékt  -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
  6.      aspidístra  -e ž () vrtn. sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior
  7.      aspirín  -a m () zdravilo proti prehladu in bolečinam: proti glavobolu je jemal aspirin; škatlica aspirina / pog. vzel je dva aspirina z vodo dve tableti aspirina
  8.      áspra  -e ž () num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja
  9.      asténičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija
  10.      asténik  -a m (ẹ́) med. asteničen človek: bledopolt astenik
  11.      asterísk  -a m () tisk. grafično znamenje v obliki zvezdice
  12.      astigmatízem  -zma m () 1. med. očesna napaka zaradi neenakomerno izbočene roženice: zdraviti astigmatizem 2. fiz. napaka leče, da upodobi točko kot dve črtici
  13.      astmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na astmo: astmatični napad / astmatično dihanje / astmatičen človek človek, ki ima astmo, nadušljiv astmátično prisl.: astmatično sopsti
  14.      astmátik  -a m (á) kdor ima astmo, nadušljivec: astmatikom zelo pomaga sprememba okolja
  15.      ástra  -e ž () vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti: vrt je bil poln belih, rdečih in modrih aster; gredica z astrami in dalijami ♦ bot. alpska astra alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus
  16.      astrálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles 2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa // ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo
  17.      astro...  ali ástro... prvi del zloženk () nanašajoč se na a) nebesna telesa: astrobiologija, astrofizikalen, astronom b) vesoljske polete: astronavigacija, astronavt
  18.      ástrofízika  -e ž (-í) veda o fizikalnih lastnostih nebesnih teles
  19.      astrologíja  -e ž () prerokovanje človekove usode iz (položaja) zvezd: ukvarjal se je z astrologijo
  20.      astrolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na astrologe ali astrologijo: astrološka napoved
  21.      astronávt  -a m () kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec: poleti astronavtov; izstrelili so vesoljsko ladjo z dvema astronavtoma
  22.      astronávtika  -e ž (á) veda o poletih v vesolje: dosežki astronavtike
  23.      astronóm  -a m (ọ̑) strokovnjak za astronomijo; zvezdoslovec, zvezdoznanec
  24.      astronómičen  -čna -o prid. (ọ́) zastar. astronomski: astronomična veda
  25.      astronomíja  -e ž () znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo: dognanja astronomije ♦ astr. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles

   5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA