Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (601-625)


  1.      veseljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na veseljake: veseljaška skupina / veseljaško življenje / ekspr. veseljaški otroci hrupno veseli ♪
  2.      veseljáštvo  -a s (ȃ) veseljaško življenje: kljub pomanjkanju so se vdajali veseljaštvu; lahkomiselno veseljaštvo ♪
  3.      vesêljce  -a s (é) ekspr. manjšalnica od veselje: vsak človek ima svoje veseljce / napraviti komu veseljce ♪
  4.      vesêlje  -a s (é) 1. stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, petju, živahnosti: vso družbo je zajelo veselje; ekspr. nalesti se veselja od tovarišev; prepustiti se veselju; spodbujati k veselju / ekspr. to je bilo veselje, ko so se srečali // izražanje te vznemirjenosti: veselje se je sprevrglo v divjanje; vsepovsod vlada veselje; ekspr. mesto hrumi od veselja; hrupno, praznično veselje; trenutki veselja / na vrtu se je začelo razvijati ljudsko veselje; opustiti ponočno veselje veseljačenje 2. prijetno duševno stanje, ki se izraža v vedenju, odnosu do življenja: prinesti komu veselje in mir; ekspr. veselje kar kipi v njem; živeti v sreči in veselju; vir veselja / ekspr. v tej deželi je doma, prebiva veselje so ljudje veseli / ekspr. veselje mu je sijalo iz oči; njegov nasmeh je poln veselja // čustvo, ki ga povzroči kaj ugodnega, zaželenega: ob pogledu na otroke ga je prevzelo veselje; ni jim maral greniti veselja; pokazati veselje nad darilom; jokati, vzklikati od veselja; ekspr. kar sije, se topi od veselja zelo je vesel; čisto, ekspr. neizmerno veselje; solze veselja / z učenjem jim dela veselje; ima veselje, če jih lahko spre; z igračo je otroku naredil veliko veselje ga je zelo razveselil; to mi je v veliko veselje 3. kar ima kdo rad, mu je prijetno: pravljice so otroško veselje; vsak človek ima kakšno veselje; ne kratite mu veselja, da hodi v hribe / pripraviti komu veselje razveseliti ga / ekspr. oblaki so prinašali dež namesto zimskega veselja snega // v povedni rabi, z nedoločnikom izraža prijetnost dejanja, ki ga izraža nedoločnik: veselje ga je gledati, kako dela; veselje je hoditi po tako lepih krajih; studenec je hladen, da ga je veselje piti / ima avtomobil, da ga je veselje pogledati ima zelo lep, zelo dober avtomobil 4. pozitiven odnos, zaradi katerega se zdi kaj, ukvarjanje s čim prijetno, zaželeno: razviti, vzbuditi v kom veselje do glasbe, za glasbo; na to šolo se je vpisal iz veselja do kemije / imeti veselje do vrta, za vrt, z vrtom / uredili bodo igrišče, naj ima mladina veselje / slikati iz veselja // vnema, prizadevnost: veselje, s katerim se je lotil dela, se je izgubljalo / z veseljem prebira njegova dela rad; z veseljem jim je zapel / kot vljudnostna fraza: z veseljem vas pozdravljamo med nami; z veseljem sprejmemo vaše povabilo // v medmetni rabi, v zvezi z veseljem izraža vljuden sprejem predloga, pritrditev: boste prišli? Z veseljem 5. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi da je veselje zelo: vojaki so izurjeni, da je veselje; zdravi so, da je veselje; gre gladko, da je veselje / sedli so na sani in je šlo, da je bilo veselje zelo hitro; napivalo se je, da je bilo veselje dosti; krompir je obrodil, da je bilo veselje obilno, bogato // zelo dobro: plava, pleše, da je veselje; zapel je, da je bilo veselje / lotila se je gospodinjstva, da je bilo veselje zelo uspešno; plezali so, da je bilo veselje zelo spretno ● otroci ji delajo veselje se razvijajo, ravnajo tako, kot si želi; z njim, redko nad njim nimam nobenega veselja ni tak, kot si želim; vznes. šel je v nebeško veselje umrl je; ekspr. kratko veselje — dolga žalost; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga ♪
  5.      vêseln  -a -o [sǝl] prid. (ȇ) nanašajoč se na veslo: potisniti veslo skozi veselno luknjo / veselni drog splavarsko veslo, splavarski drog ♪
  6.      vêselnica  -e [sǝl] ž (ȇ) veslača: jadrnice in veselnice ♪
  7.      vêselnik  -a [sǝl tudi sǝu̯] m (ȇ) nar. splavarsko veslo, splavarski drog: z močnimi rokami so vodili veselnike ♪
  8.      veseloígra  -e ž (ȋ) gledališka igra vesele, zabavne vsebine: uprizoriti veseloigro / igrati v veseloigri / veseloigra s petjem in plesom ♪
  9.      veseloígrica  -e ž (ȋ) ekspr. manjšalnica od veseloigra: pisal je duhovite veseloigrice ♪
  10.      veselóst  tudi vesélost -i ž (ọ̑; ẹ̑) 1. lastnost, stanje veselega: hliniti veselost; preiti iz veselosti v zamišljenost; razposajena veselost otrok / veselost prebivalcev vinorodnih krajev / veselost zabav, praznovanja 2. star. veselje: nastala je splošna veselost; čudna veselost je prevzela množico; dnevi veselosti / obšla ga je veselost / oči ji sijejo od veselosti / naša žalost je njegova veselost ♪
  11.      veselósten  tudi vesélosten -tna -o prid. (ọ̑; ẹ̑) nanašajoč se na veselost: veselostni znaki / bil je veselostnega srca ♪
  12.      vésen  -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na veso: vesno ravnotežje / knjiž. vesni delci lebdeči ♦ alp. vesna prečnica prečnica, po kateri se pleza v vesi; šport. vesno orodje orodje za veso ♪
  13.      vesína  -e ž (í) knjiž. viseč, nagnjen svet: prečkati vesino; z vesine je zdrsnil sneg; strme, travnate vesine / vzpenjati se v vesino / vesina hriba pobočje ♪
  14.      vésiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. 1. obešati: vesiti perilo / vesiti upornike 2. upogibati, povešati: veter vesi veje / breme vesi ramena k tlom 3. imeti, držati v visečem položaju: vesiti noge čez rob voza vésiti se 1. obešati se: otroci plezajo in se vesijo po vejah / ranjenec se vesi na tovariša / vesiti se okrog hiše biti, zadrževati se 2. viseti: z vej se vesijo šopi češenj / steber se vesi na levo je nagnjen 3. povešati se, nagibati se: cvetje se že vesi / strehe se strmo vesijo / vesiti se nad jamo sklanjati se / sonce se vesi za goro zahaja / na ljudi se vesi strah lega ♪
  15.      vesláč  -a m (á) 1. kdor vesla: veslač je zaveslal proti ladji; najeti veslače; gibi veslačev / nekdaj ladja za dvaindvajset veslačev 2. športnik, ki goji veslanje: tekmovanje veslačev; veslači in jadralci ♪
  16.      vesláča  -e ž (á) nekdaj ladja na vesla: pluti na veslači, z veslačo / veslača na petdeset vesel ♪
  17.      vesláčica  -e ž (á) ženska oblika od veslač: čoln je vodila spretna veslačica / zmaga veslačic domačega kluba ♪
  18.      vesláj  -a m (ȃ) odriv vode z veslom: veslati s krepkimi veslaji / nekaj veslajev od brega ♪
  19.      veslálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na veslanje: veslalne priprave ♦ zool. veslalna ploščica sprijete migetalke pri rebračah, ki omogočajo lebdenje, počasnejše premikanje v vodi ♪
  20.      veslánje  -a s (ȃ) glagolnik od veslati: veslanje ga je utrudilo / državno prvenstvo v veslanju ♪
  21.      veslár  tudi vêslar -ja m (á; ȇ) veslač: veslar je prenehal veslati ♪
  22.      veslaríca  tudi vêslarica -e ž (í; ȇ) veslačica: čoln z veslarico ♪
  23.      vesláriti  -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. večkrat, pogosto veslati: veslariti po jezeru / veslari že več let 2. star. delati kot veslač; veslati: veslaril je za majhno plačo ● ekspr. zaradi lažje hoje je veslaril z rokami je delal dolge, nesunkovite gibe ♪
  24.      veslárski  tudi vêslarski -a -o prid. (á; ȇ) veslaški: veslarska klop / veslarsko društvo ♪
  25.      vêslast  -a -o prid. (é) podoben veslu: veslaste noge morskih želv ♪

   476 501 526 551 576 601 626 651 676 701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA