Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (6.001-6.025)
- asfált -a m (ȃ) zmes bitumena in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste; zaliti z asfaltom jame na cesti; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste / ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih ♪
- asfaltêr -ja m (ȇ) delavec, ki asfaltira: asfalterji so opravili delo zelo hitro; zaposlen je kot asfalter pri cestnem podjetju ♪
- asfodél -a m (ẹ̑) bot. sredozemska rastlina z belimi cveti v grozdastem socvetju, Asphodelus: z asfodelom porasla trata // v grški mitologiji cvetlica v podzemlju, ki prinaša pozabljenje ♪
- asignát -a m (ȃ) 1. fin. kdor naj plača znesek, določen v asignaciji: obveznosti asignata 2. papirnat denar, zlasti v francoski revoluciji ♪
- àsimétričen -čna -o prid. (ȁ-ẹ́) ki ni simetričen, nesomeren: asimetričen obraz; asimetrična oblika; asimetrična razvrstitev ♦ avt. asimetrični žaromet žaromet, ki razsvetljuje rob cestišča močneje kakor sredino ♪
- àsimetríja -e ž (ȁ-ȋ) odsotnost, pomanjkanje simetrije, nesomernost: vzroki za asimetrijo / asimetrija človekovih notranjih organov ♪
- asimilácija -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanje ◊ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi ♪
- asimilát -a m (ȃ) 1. kdor se je asimiliral: čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat 2. biol. organska snov, ki nastane pri asimilaciji: asimilati v klorofilnih celicah ♪
- asimilírati -am nedov. in dov. (ȋ) sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja // vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom ◊ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim ♪
- asíndeton -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje ♪
- asiriologíja -e ž (ȋ) veda o zgodovini in kulturi Asircev in Babiloncev ♪
- asistènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent ♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah // najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi ♪
- asistêntski in asisténtski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na asistente: asistentski staž; asistentska služba / dobiti asistentsko mesto na univerzi ♪
- asistírati -am nedov. (ȋ) strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent; pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra; duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši; asistirati pri režiji; trener asistira telovadcu pri vaji na orodju asistíran -a -o: rel. asistirana maša slovesna maša, pri kateri strežejo duhovniki v liturgični obleki ♪
- áskaris -a m (ȃ) med. človeška glista ♪
- askét -a m (ẹ̑) kdor se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim: bil je pravi asket; srednjeveški asketi; imel je obraz asketa ♦ rel. kdor skuša doseči krščansko popolnost ♪
- askétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na askete ali askezo: asketski človek / asketsko življenje / asketski obraz askétsko prisl.: živel je asketsko skromno ♪
- askétstvo -a s (ẹ̑) lastnost, značilnost asketskega: njegov obraz je kazal asketstvo; zaradi asketstva se je odvrnil od njega; ozkosrčno asketstvo / velika vnema pri delu in pretirano asketstvo v življenju askeza ♪
- askéza -e ž (ẹ̑) načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim: brez askeze tega ne bi zmogel; iz uživaštva je šel v skrajno askezo; srednjeveška askeza / njegov obraz je kazal strogo askezo ♦ rel. prizadevanje za dosego krščanske popolnosti ♪
- askorbínski -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi askorbinska kislina brezbarvna, kristalna, v vodi lahko topna snov kislega okusa: vitamin C je askorbinska kislina ♪
- asociácija -e ž (á) 1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti; spomniti se na kaj po asociaciji; emocionalna, idejna, miselna asociacija; asociacija predstav; bogastvo asociacij; dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo 2. knjiž. združenje, skupnost: podjetje je proizvodna asociacija; izključiti dve članici iz asociacije držav; to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov // združevanje v skupnost: možnost asociacije svobodnih osebnosti ◊ biol. biocenoza, združba; kem. združevanje enostavnejših enakih molekul v večje ♪
- asociacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu; pozitivistična asociacijska teorija; asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana / človekova asociacijska pravica ♪
- àsociálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: bil je popolnoma asocialen človek / asocialni individualizem; zaradi asocialnih teženj ni našel zveze z okoljem, v katerem je živel; asocialno vedenje ♪
- àsociálnost -i ž (ȁ-ȃ) lastnost, značilnost asocialnega človeka: očitali so mu nenaprednost in asocialnost / med njimi so odkrili največ neprilagojenosti in asocialnosti ♪
- asociatívnost -i ž (ȋ) lastnost asociativnega: asociativnost besednih zvez / pesnikova asociativnost ne prepriča ◊ mat. asociativnost vsote ♪
5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101