Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (5.801-5.825)



  1.      ántimetafízičen  -čna -o prid. (-í) ki je proti metafiziki: antimetafizična filozofija; antimetafizično pojmovanje sveta
  2.      antimón  -a m (ọ̑) kem. svetla, krhka kovina bele barve, element Sb: ruda, ki vsebuje antimon; zlitina kositra in antimona / rudnik antimona
  3.      antimónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antimon: antimonove spojine ♦ min. antimonov sijajnik rudnina antimonov sulfid
  4.      antinómičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na antinomijo, protisloven: antinomična načela dobrega in zla / razkrivati človeka kot antinomično bitje
  5.      antinomíja  -e ž () knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi ♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj
  6.      antiohíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Antiohijo: antiohijski patriarh ♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum
  7.      ántipasát  -a m (-) geogr. veter v ekvatorialnem področju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega
  8.      antipátičen  -čna -o prid. (á) ki vzbuja antipatijo, zoprn: ta človek mi je antipatičen; narisan je kot skrajno antipatična osebnost; njeno antipatično vedenje
  9.      ántireligiózen  -zna -o prid. (-ọ̑) ki je proti religiji, protiverski: antireligiozni boj / antireligiozna vzgoja
  10.      ántisociálen  -lna -o prid. (-) ki je proti socialnemu redu, družbi: izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo; antisocialne težnje
  11.      ántisociálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost antisocialnega človeka: njihova antisocialnost je očitna / pojavi asocialnosti in celo antisocialnosti
  12.      antitétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na antitezo: antitetična dvodelnost soneta; doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli
  13.      antitéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo ◊ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor
  14.      ántitrinitárec  -rca m (-) rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici
  15.      antologíja  -e ž () zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike
  16.      antolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antologijo: v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi / antološka knjižnica / pesem je bila antološke vrednosti
  17.      antónovka  -e ž (ọ̑) agr. trajno zimsko jabolko zelenkaste barve
  18.      antracén  -a m (ẹ̑) kem. trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana
  19.      antracíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na antracit: antracitni rudniki / antracitni premog antracit // po barvi podoben antracitu: obleka iz svile antracitne barve antracítno prisl.: antracitno siv ton
  20.      ántraks  -a m () med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa
  21.      ántropobiologíja  -e ž (-) veda o človeškem življenju in njegovih zakonitostih
  22.      antropocéntričen  tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje
  23.      antropocentrízem  -zma m () filoz. nazor, da je človek edini subjekt vsega, kar je
  24.      ántropogenéza  -e ž (-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj človeka
  25.      ántropogeografíja  -e ž (-) veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo

   5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA