Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (5.701-5.725)



  1.      àmúzičnost  -i ž (-ú) lastnost amuzičnega človeka: kritikova amuzičnost; amuzičnost v pojmovanju filmske umetnosti
  2.      àmuzikálen  -lna -o prid. (-) ki je brez čuta, smisla za glasbo: je povsem amuzikalen človek
  3.      anabaptízem  -zma m () zlasti v 16. stoletju verska sekta, ki zahteva ponovni krst odraslih, prekrščevalstvo: pripadniki anabaptizma
  4.      ànacionálen  -lna -o prid. (-) narodno brezbrižen: sovražno delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov; očitali so mu, da je anacionalen / anacionalna politika stranke / razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno
  5.      anáfora  -e ž (á) lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na začetku zaporednih stavkov ali verzov: uporabljati anafore
  6.      anagrám  -a m () s prestavitvijo črk nastala nova beseda: beseda leto je anagram od telo; večina njegovih del je izšla pod psevdonimi in anagrami
  7.      anahorét  -a m (ẹ̑) knjiž. puščavnik: živel je kot anahoret
  8.      anahronízem  -zma m () pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa: njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem; družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov pomot v zvezi s časovno opredelitvijo
  9.      anakolút  -a m () lingv., lit. nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna: tak stavek je primer anakoluta
  10.      anakónda  -e ž (ọ̑) zool. zelo velika južnoameriška kača, Eunectes murinus
  11.      anakreóntik  -a m (ọ́) lit. kdor piše anakreontske pesmi: slovenski anakreontik Vodnik
  12.      anakrúza  -e ž () lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo
  13.      analfabét  -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet
  14.      analfabetízem  -zma m () neznanje branja in pisanja; nepismenost: odpraviti analfabetizem; boj proti analfabetizmu // slabš. nevednost v kaki stroki: politični analfabetizem
  15.      análi  -ov m mn. () zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali; anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja
  16.      analístičen  -čna -o prid. (í) knjiž. nanašajoč se na anale: analistična pripoved
  17.      analítski  -a -o prid. () nanašajoč se na analizo: analitska metoda / analitska ocena delovnih mest / uvedli so analitsko službo / analitska kemija
  18.      analíza  -e ž () ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
  19.      analizírati  -am nedov. in dov. () delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevatikem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; lingv. analizirati stavek; šah. analizirati potezo, pozicijo
  20.      analógen  -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogijibiol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe
  21.      anamnéza  -e ž (ẹ̑) med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza ◊ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; jur. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti
  22.      ánanas  -a m () tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa; nikoli prej ni jedla ananasa; neskl. pril.: ananas liker ♦ agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu
  23.      anapést  -a m (ẹ̑) lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih
  24.      anárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na anarhijo: anarhična dežela / anarhično gospodarstvo / ekspr. temu je vzrok njegova anarhična narava neuravnovešena, neurejenapolit. anarhična doba doba brezvladja
  25.      anarhíja  -e ž () stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v bataljonu je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda // nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji ◊ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost

   5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA