Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (5.676-5.700)



  1.      ámfora  -e ž (ā) antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema: vino so Grki shranjevali v amforah; geometrično okrašena amfora; amfora za olje
  2.      amí  -ja m () tip francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: kupil si je čisto novega amija; povečali so proizvodnjo spačkov in amijev
  3.      amíd  -a m () kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid; amidi organskih kislin
  4.      amidopirín  -a m () farm. zdravilo proti vročini in glavobolu: vzela je dve tableti amidopirina
  5.      amín  -a m () kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini
  6.      amino...  ali amíno... prvi del zloženk () nanašajoč se na enovalentni radikal, ki je izveden iz amoniaka: aminoetan / aminokislina in amino kislina
  7.      amínoskupína  in amíno skupína -e ž (-í) kem. atomska skupina, izvedena iz amoniaka z odvzemom enega atoma vodika
  8.      amínski  -a -o prid. () kem. izveden iz amoniaka: aminska spojina
  9.      amnestíja  -e ž () delna ali popolna oprostitev kazni, ki jo da najvišja oblast skupinam obsojencev: amnestija bo zajela veliko ljudi; dati, podeliti amnestijo; splošna amnestija za politične zapornike
  10.      amóniak  -a m (ọ̑) brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amoniaku
  11.      amónijev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na amonij: amonijev nitrat, sulfat; amonijeve soli
  12.      àmorálen  -lna -o prid. (-) ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: amoralen človek; amoralna družba / amoralno dejanje; amoralno stališče nasilja
  13.      àmorálnost  -i ž (-) lastnost amoralnega človeka: njegova popolna amoralnost; amoralnost meščanske družbe / sla po zemlji ga peha v amoralnost
  14.      ámorček  -čka m () manjšalnica od amor: naslikal je amorčke s svetlimi perutnicami; ta otrok je lep kot amorček
  15.      amórfen  -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno
  16.      amortizácija  -e ž (á) 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb // postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija 2. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija ljudskega posojila; amortizacija z žrebanjem 3. jur. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice
  17.      amortizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek ◊ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh
  18.      amortizírati  -am nedov. in dov. () 1. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva 2. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ljudskega posojila z žrebanjem; dolg se amortizira 3. jur. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico amortizírati se imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira amortizíran -a -o: amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih
  19.      àmpak  prisl. () pog., v medmetni rabi 1. izraža veliko mero: ampak smo imeli srečo! / iron. ampak si pameten! 2. izraža začudenje, nevoljo: ampak, da je to mogoče! ampak, otroci, tega pa ne!
  20.      àmpak  in ampak vez. () v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne leampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
  21.      ampakovánje  -a s () nav. iron. raba veznika ampak v stavkih, ki niso protivni: Cankar v svojih prvih knjigah ni poznal ampakovanja
  22.      ampelografíja  -e ž () veda, ki proučuje vrste vinskih trt: posvetiti se študiju ampelografije
  23.      amplifikácija  -e ž (á) knjiž. razširitev, povečanje: pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija; stilistična amplifikacija izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov
  24.      amplitúda  -e ž () 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov ◊ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju
  25.      amputácija  -e ž (á) kirurška odstranitev uda telesa: zdravnik se je odločil za takojšnjo amputacijo; amputacija noge; pren. velika etnična amputacija

   5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA