Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (5.501-5.525)


  1.      akórdičen  -čna -o prid. (ọ́) muz. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost ♪
  2.      akotúdi  vez. (ȗ) zastar. čeprav ♪
  3.      akóv  -a m (ọ̑) nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam (M. Kranjec) ♪
  4.      akrabòlt  medm. (ȍ) pog. izraža podkrepitev trditve: akrabolt, ta pa zna! ♪
  5.      akreditírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pooblastiti koga, da zastopa interese svoje države v tuji državi: akreditirati poslanika 2. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki akreditíran -a -o: bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov ♪
  6.      akreditív  -a m (ȋ) 1. fin. pismena izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon dinarjev / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin 2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; akreditivna pisma ♪
  7.      akribíja  -e ž (ȋ) knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo; pravila znanstvene akribije; akribija slovstvenega zgodovinarja ♪
  8.      akrobácija  -e ž (á) težko izvedljiva, tvegana telesna vaja: delati, izvajati razne akrobacije; vratolomne akrobacije artistov; pren. miselne akrobacije ♦ aer. letalska akrobacija hoteno nenavadno gibanje letala med poletom ♪
  9.      àkromátičen  -čna -o prid. (ȁ-á) fiz. ki da sliko predmeta brez barvnih robov: akromatični objektiv; akromatično lečje / akromatične barve ♪
  10.      akromegalíja  -e ž (ȋ) med. bolezensko povečanje delov telesa, zlasti rok, nog, brade, nosu ♪
  11.      akroním  -a m (ȋ) lingv. ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov; kratica: pisava akronimov ♪
  12.      akróstih  tudi akrostíh tudi akróstihon -a m (ọ̑; ȋ; ọ̑) lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom ♪
  13.      aksamít  -a m (ȋ) tekst. žametu podobna tkanina; velvet: naslanjač, prevlečen z aksamitom; obleka iz rožastega aksamita ♪
  14.      aksióm  -a m (ọ̑) knjiž. temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov: ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom; postaviti aksiom; matematični aksiomi; aksiomi filozofije; matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom ♪
  15.      aksiomátika  -e ž (á) knjiž. sistem aksiomov: aksiomatika matematike ♦ mat. Evklidova aksiomatika elementarne geometrije // veda o aksiomih ♪
  16.      aksiométer  -tra m (ẹ̄) navt. priprava na poveljniškem mostu, ki kaže položaj krmila ♪
  17.      aksolótel  -tla m (ọ̄) zool. ličinka pegastega severnoameriškega močerada, ki se je sposobna razmnoževati, Ambystoma mexicanum ♪
  18.      ákt  -a m (ȃ) 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolno občevanje 2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt 4. raba peša vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih ♪
  19.      aktánt  -a m (ā) lingv. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva, delovalnik ♪
  20.      aktêr  -ja m (ȇ) 1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik: ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec; javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju faktor, činitelj 2. knjiž. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: nastopili bodo znani akterji; glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan glavna oseba, junak; pren. vsi smo akterji na odru življenja ♪
  21.      aktínija  -e ž (í) zool. na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia ♪
  22.      aktinométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje jakosti svetlobnega sevanja sonca ♪
  23.      aktinomikóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja, zlasti v ustih, gobcu: aktinomikoza na čeljusti ♪
  24.      áktiv  -a m (ȃ) lingv. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja, tvornik: postaviti stavek iz aktiva v pasiv ♪
  25.      aktíva  -e ž (ȋ) 1. ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima: povečati aktivo 2. voj. službujoča vojska ♪

   5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA