Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (5.376-5.400)



  1.      adápter  -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje; adapter za plošče h kameri za zvite filme
  2.      adekvát  -a m () knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
  3.      adépt  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
  4.      adícija  -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije ◊ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
  5.      adíjo  medm. () pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba ∙ Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)
  6.      adírati  -am nedov. in dov. () mat. seštevati: adirati števila ◊ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin
  7.      adjutántski  -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
  8.      adligát  -a m () biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat
  9.      administratíva  -e ž () redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
  10.      administrátorstvo  -a s () upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel
  11.      administratúra  -e ž () rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa
  12.      admirál  -a m () 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta
  13.      admiralitéta  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
  14.      admirálstvo  -a s () 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo
  15.      adnéks  -a m (ẹ̑) med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi
  16.      adolescénca  -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
  17.      adrésa  -e ž (ẹ̑) raba peša 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor
  18.      adstrát  -a m () lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
  19.      advokát  -a m () kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
  20.      advokátka  -e ž () odvetnica
  21.      advokátski  -a -o prid. () nanašajoč se na advokate; odvetniški: advokatski posli; advokatska pisarna
  22.      advokatúra  -e ž () javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo
  23.      aerofág  -a m () med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo
  24.      aerofagíja  -e ž () med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak
  25.      áerofotografíja  in aêrofotografíja -e ž (-; -) fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti // fotografski posnetek iz zraka

   5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA