Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (5.301-5.325)



  1.      žveplovodík  -a m () poljud. spojina žvepla in vodika z vonjem po gnilih jajcih, strok. vodikov sulfid: meriti količino žveplovodika v zraku; vonj po žveplovodiku
  2.      žveplovodíkov  -a -o prid. () kem., v zvezi žveplovodikova kislina vodna raztopina vodikovega sulfida
  3.      žrca  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. zelo živahen, nemiren človek, zlasti otrok: ta žverca je le težko pri miru; bil je majhen in suh, prava žverca / kot psovka kdo te bo poslušal, žverca sitna 2. nar. gorenjsko gošča, ostanki v pipi: postrgati žverco iz pipe / tobakova žverca
  4.      žvížgavec  -vca m (í) 1. kdor žvižga: zbudil me je preglasen žvižgavec // ekspr. ptič, ki žvižga: psi lajajo nad žvižgavci; zunaj so se oglašali kosi žvižgavci 2. nar. zelo kislo, slabo vino: sedeli so pri steklenici rdečega žvižgavca
  5.      á  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vselit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
  6.      à  prisl. () pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal!
  7.      a  vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
  8.      á  in à medm. (ā; ) 1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še! 2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže! 3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
  9.      abderít  -a m () ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
  10.      abdicírati  -am dov. in nedov. () odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
  11.      abdikácija  -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla
  12.      abdúkcija  -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
  13.      abecéda  -e ž (ẹ̑) 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede ♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
  14.      abecedár  -ja m (á) redko abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
  15.      abecéden  -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam ♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane abecédno prisl.: abecedno urejen seznam
  16.      abecédniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
  17.      ábelstvo  -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
  18.      aberácija  -e ž (á) 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
  19.      àbiogenéza  -e ž (-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze // teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
  20.      abituriènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
  21.      ablácija  -e ž (á) 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije // geogr. topljenje ledenika: močna ablacija 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice
  22.      àbnormálen  -lna -o prid. (-) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten àbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
  23.      àbnormálnost  -i ž (-) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
  24.      abnórmen  -mna -o prid. (ọ̑) 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
  25.      abnormitéta  -e ž (ẹ̑) redko abnormalnost: čustvene abnormitete

   5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA