Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (51-75) 
- vèčjezíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. napisan v več jezikih: večjezični javni napisi / večjezični slovar 2. ki zna in redno uporablja več jezikov: prebivalci tega področja so večjezični / večjezična država ♪
- vèčjezíčnost -i ž (ȅ-ȋ) znanje in redna raba več jezikov: večjezičnost starejše generacije / večjezičnost javnih napisov ♪
- véčji -a -e prid. (ẹ̑) 1. primernik od velik: postajati večji; moja torba je večja kot tvoja / ta kraj je bil včasih precej večji / izdatki so večji kot dohodki; podjetje ima večji promet / večja skupina / on ni nič večji od mene višji / ekspr. to so naši največji prijatelji; imeti večjo srečo kot pamet 2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo: večje države; večja gozdna žival / povzročiti večjo škodo; darilo večje vrednosti / ima že večje otroke / spada med večje mislece dvajsetega stoletja ● delali so večji del ponoči večinoma, povečini; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; ekspr. pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti ◊ mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; sam.: pog. po večjem vse sam naredi; prim. velik ♪
- vèčkanálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ptt ki ima na eni osnovni zvezi več kanalov na različnih frekvencah: večkanalna telefonija, telegrafija ◊ elektr. večkanalni magnetofon magnetofon, ki ima magnetni trak za več zvokovnih sledi ♪
- vèčkrat prisl. (ȅ) izraža več ponovitev: večkrat je udaril po mizi / imel je večkrat prestreljeno roko na več mestih // izraža, da se kaj zgodi, ponovi ob več priložnostih: večkrat je povedal pravi vzrok izostanka, včasih se je pa tudi zlagal ♪
- večkráten -tna -o prid. (ā) 1. večkrat tolikšen: imeti večkratno premoč / večkratni milijonar 2. ki ima več ponovitev: večkraten uspeh; večkratno ponavljanje / znajti se v večkratnem obroču ∙ publ. odločitev ima večkraten pomen je v več pogledih pomembna ♦ jur. večkratni povratnik večkrátno prisl.: večkratno preseči vsoto ∙ knjiž. večkratno ranjen na več mestih hkrati ♪
- večkrátnik -a m (ȃ) mat. število, ki je rezultat množenja s kakim številom: določiti večkratnike števila sedem / najmanjši skupni večkratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili ♪
- vèčléten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več let: večleten presledek; večletna bolezen / večletna prizadevanja / večletna znanca // ki je za dobo več let: podpisali so večletno delovno pogodbo / večletni načrt ◊ bot. večletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni ♪
- vèčlétnica -e ž (ȅ-ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni ♪
- vèčlísten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) les., navadno v zvezi večlistna žaga žaga, ki ima več listov ♪
- vèčmésečen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več mesecev: večmesečni tečaj; večmesečno potovanje ♪
- vèčmésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) mat. ki sestoji iz več mest: večmestno število ♪
- vèčmilijónkrat prisl. (ȅ-ọ̑) izraža več milijonov ponovitev: večmilijonkrat meriti / večmilijonkrat večji ♪
- vèčmilijónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na več milijonov: večmilijonski narod / večmilijonsko mesto / večmilijonska škoda ♪
- vèčmotóren -rna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ima več motorjev: večmotorno letalo ♪
- vèčnacionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ima več narodov: večnacionalna država / večnacionalo podjetje ♪
- vèčnadstrópen -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ima več nadstropij: večnadstropna hiša ♪
- vèčnaménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je za več namenov: večnamenski prostor; stavba bo večnamenska ♪
- vèčnároden -dna -o prid. (ȅ-á) knjiž. večnacionalen: večnarodna država / večnarodna delavska organizacija ♪
- vèčnárodnosten -tna -o prid. (ȅ-á) ki ima več narodnosti, narodov: večnarodnostna država / večnarodnostna posadka ♪
- véčnik -a m (ẹ̑) zgod., v fevdalizmu prisednik (pri sodišču) ♪
- véčnost -i ž (ẹ̄) 1. večno trajanje: kaj je tisoč let proti večnosti; trenutek večnosti; neskončnost in večnost; dolg kakor večnost zelo dolg // v nekaterih religijah posmrtno večno a) trajanje: upati na plačilo v večnosti b) obstajanje: upati na večnost; telo je v zemlji, duša pa v večnosti / rajska večnost 2. lastnost, značilnost večnega: delo za človeštvo daje posamezniku večnost / večnost resnice; večnost zla 3. ekspr. doba, ki se zdi, da traja veliko časa: vsaka ura se mu je zdela večnost; minute so se vlekle v večnost / minila je cela, dolga večnost, njih pa od nikoder / graditi hišo za večnost // v prislovni rabi, z izrazom količine zelo dolgo: čakati celo, dolgo večnost ● evfem. iti, preseliti se, stopiti v večnost umreti; ekspr. dnevi, leta tečejo v večnost minevajo; pred vrati večnosti spoznati zmoto v krščanskem okolju tik pred smrtjo ♪
- véčnosten -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na večnost: ljubezen, smrt in druge večnostne teme umetnosti / večnostna harmonija / nadzemeljski, večnostni cilji; sam.: v njegovi glasbi je nekaj večnostnega ♪
- vèčpasóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) urb., v zvezi večpasovna cesta cesta z več prometnimi pasovi ♪
- vèčpasóvnica -e ž (ȅ-ọ̑) žarg., urb. večpasovna cesta: graditi večpasovnice ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
