Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (4.951-4.975)
- zahódnoslovénski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zahodni del Slovenije: zahodnoslovenski kraji / zahodnoslovenska narečja ♪
- zahtévek -vka m (ẹ̑) 1. jur. kar se zahteva: zahtevek je pretiran; odpovedati se zahtevku; vrednost zahtevka / poravnati, znižati zahtevek // dejanje, s katerim se kaj zahteva: zavrniti zahtevek; vztrajati pri zahtevku / zastaranje zahtevka; zahtevek za zvišanje cen / izločitveni zahtevek naj se izločijo iz stečajnega sklada ali izmed zarubljenih predmetov, stvari, ki so last tretjih oseb; odškodninski, tožbeni zahtevek 2. jur. listina, s katero se zlasti pri uradnem organu kaj zahteva: podpisati, vložiti zahtevek / sestaviti zahtevek 3. redko zahteva: uresničevati zahtevke vodstva / etični zahtevek ♪
- zahtéven -vna -o prid., zahtévnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima velike, visoke zahteve: zahteven bralec, gost, kupec, profesor; biti enako zahteven do vseh; v svojih željah je preveč zahteven / te rože so zahtevne glede svetlobe in toplote; krompir in rž sta malo zahtevni kulturi 2. ki izraža ali vsebuje velike zahteve, zahtevnost: načrt je zahteven; postaviti zahtevna merila; organizacijsko, tehnološko zahteven // ki zaradi svojih lastnosti, značilnosti zahteva velik trud, veliko spretnost, sposobnost: zahteven izpit; zahteven poklic, študij; vzpon
na goro je zahteven / zahteven film; zahtevna knjiga zahtévno prisl.: zahtevno reči ♪
- zainvestírati -am dov. (ȋ) z investiranjem zapraviti: zainvestirati veliko vsoto denarja / v tovarno so zainvestirali več milijard ♪
- zajedávec -vca m (ȃ) 1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma: ta zajedavec povzroča huda obolenja; uničevati zajedavce; uši, trakulje in drugi zajedavci / črevesni, kožni zajedavci; rastlinski, živalski zajedavci ♦ biol. notranji ki živi v notranjosti, zunanji zajedavec ki živi na površju gostitelja 2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: ta človek je pravi zajedavec; zmerjati koga z zajedavcem; lenuhi in zajedavci / družbeni zajedavci ♪
- zajedljívec -vca m (ȋ) ekspr. zajedljiv človek: ne bodi tak zajedljivec ♪
- zajezítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zajezitev: zajezitveni nasip; zajezitvena naprava / zajezitvena dela / zajezitvena višina ♦ grad. zajezitveno jezero jezero, nastalo z zajezitvijo, da se vzdržuje vodna gladina na določeni višini ♪
- zaklétven -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zakletev: zakletvena moč / zakletveno znamenje ♪
- zakonodávec -vca m (ȃ) star. zakonodajalec: za tako dejanje je zakonodavec predpisal visoko kazen / jezikovni zakonodavci ♪
- zakonodáven -vna -o prid. (á ā) star. zakonodajen: zakonodavna pristojnost / zakonodavni organ ● star. njegova beseda, volja zame ni zakonodavna ni zakon ♪
- zakóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zakov ali zakovanje: zakovno mesto ♦ teh. zakovno kladivo kladivo za zakovanje kovic; žel. zakovni obroč obroč, ki se zakuje ob kolesni obroč, da ta ne more zdrkniti ♪
- zakrvavéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. začeti krvaveti: trnje ga opraska, da zakrvavi / rana spet zakrvavi; ugriznil se je v ustnico, da je zakrvavela 2. knjiž. postati krvavo rdeč: cvet zakrvavi / vzhod zakrvavi v zarji 3. knjiž. začeti oddajati krvavo rdečo svetlobo: za oblaki zakrvavi sonce / za rdečim zagrinjalom zakrvavi luč ● knjiž. srce mu je zakrvavelo postal je zelo žalosten, prizadet ♪
- zakržljavéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. zakrneti: drevje zakržljavi ♪
- zaletávec -vca m (ȃ) ekspr. zaletav človek: imela ga je za zaletavca ♪
- zalívek -vka m (ȋ) 1. knjiž. plomba: zob z zalivkom / zalivki na vagonih 2. vrtn. tekočina, tekoča snov za zalivanje rastlin, ki vsebuje gnojila: dati rastlinam zalivek / gnojilni zalivek ♪
- zamerljívec -vca m (ȋ) ekspr. zamerljiv človek: vedeli so, da je zamerljivec ♪
- zapeljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor koga zapelje, zapeljuje: upreti se zapeljivcem; zapeljivec mladine / njen zapeljivec jo je zapustil; zapeljivec deklet ♪
- zaplevéliti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s plevelom: s slabim obdelovanjem je njivo zaplevelil / mak je zaplevelil žito začel rasti med žitom zaplevéliti se zarasti, prekriti se s plevelom: vrt se je zaplevelil; njiva z redkim posevkom se zapleveli / travnik se je zaplevelil z regratom zaplevéljen -a -o: zapleveljena njiva ♪
- zaplevéljenost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost zapleveljenega: zapleveljenost njive ♪
- zaposlítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaposlitev: zaposlitvene možnosti žensk / zaposlitvena struktura ◊ med. zaposlitvena terapija terapija, pri kateri se zdravi s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela ♪
- zapóved -i ž (ọ̑) kar pove, sporoči, da se kaj mora narediti, delati: izpolnjevati, kršiti, prelomiti zapoved; ravnati se po zapovedi / cerkvene zapovedi / ukloniti se očetovi zapovedi zahtevi; star. izvršiti poveljnikovo zapoved ukaz, povelje // ekspr., navadno s prilastkom kar je za koga tako, da se mora upoštevati: prva zapoved pisca je odkritosrčnost / poštenost je osnovna nravna zapoved / modne zapovedi // glagolnik od zapovedati: nasvetu je sledila zapoved ◊ rel. deset božjih zapovedi zapovedi, dane Mojzesu na Sinajski gori; voj. dnevna zapoved dnevno povelje ♪
- zapovédati -povém dov. (ẹ́) povedati, sporočiti, da se kaj mora narediti, delati: zapovedal jim je počitek ob določenih dnevih; zapovedal jim je, naj skrbijo za reveže; delaj, kakor ti je zapovedal / zapovedal je kmetu napreči konja ukazal zapovédan -a -o: v tem času je bil zapovedan kulturni molk; za to priložnost je zapovedana temna obleka obvezna ♦ rel. zapovedani praznik praznik, ki se praznuje kot nedelja; prisl., v povedni rabi: zapovedano je živeti v skladu z naravo ♪
- zapovédati -am nedov. (ẹ́) zastar. zapovedovati: delati, kar zapoveda dolžnost ♪
- zapóveden -dna -o (ọ̑) pridevnik od zapoved: zapovedne norme ♪
- zapovéden -dna -o prid. (ẹ̄) zastar. zapovedljiv: zapoveden glas ♪
4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051