Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (4.626-4.650)
- tjàvendán in tjà v en dán prisl. (ȁ-ȃ) nav. ekspr. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: govoriti tjavendan; ti tudi včasih kaj rečeš tjavendan 2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: prepirati se tjavendan 3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: bežati, voziti se tjavendan; živela je tjavendan; sam.: obljubi, da boš opustil svoj tjavendan; prim. tja ♪
- tkíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tkivo: tkivne celice, plasti / ugotavljati tkivno skladnost ♦ anat. tkivna tekočina tekočina med celicami v tkivu; biol. tkivna kultura celice enega tkiva, ki rastejo v umetnem gojišču zunaj telesa ♪
- tlákovec -vca m (ā) kamnita, betonska kocka, opeka za oblogo tal: izdelovati tlakovce; kvadratni, šesterokotni tlakovci; tla so bila iz opečnih tlakovcev; tlakovci iz granita, marmorja / polagati tlakovce // tla iz takih kock, opeke: ropotanje koles po tlakovcih ♪
- tlákoven tudi tlakóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na tlakovanje ali tlak: tlakovna površina / tlakovne kocke, plošče ♪
- tobákovec -vca m (ȃ) enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin: obirati liste tobakovca ♪
- točkóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na točko: točkovna razdalja / točkovni dosežki telovadcev; točkovni sistem ocenjevanja ♦ alp. točkovna (planinska) pot (planinska) pot od točke do točke brez posebne povezave med njimi; grad. točkovni temelj samostojen temelj pod posameznim stebrom; šport. točkovni sodnik sodnik, ki ocenjuje tekmovalce s točkami; teh. točkovna obremenitev; točkovno varjenje varjenje, pri katerem se spajajo deli na posameznih točkah stika ♪
- tokóven tudi tókoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̑) nanašajoč se na tók: tokovna smer / tokovni pojavi ♦ elektr. tokovni impulz; tokovni krog števca, merilnega instrumenta del števca, merilnega instrumenta, skozi katerega teče merjeni tok; tokovni odjemnik naprava za odvzemanje električnega toka ♪
- tólkovec -vca [u̯k] m (ọ́) nar. mošt, jabolčnik: piti tolkovec ♪
- tolstójevec -vca m (ọ̑) pristaš tolstojanstva ♪
- tómšičevec -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Tomšičeve brigade: tomšičevci so prebili obroč ♪
- tónoven -vna -o prid. (ọ̑) redko tonski1: tonovna višina ♪
- toplobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je tople barve: rožast vzorec na toplobarvnem ozadju ♪
- toplokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) zool. pri katerem je toplota krvi neodvisna od temperature okolice: sesalci so toplokrvni; toplokrvne živali ● ekspr. toplokrvno dekle zelo čustveno, strastno ◊ vet. toplokrvni konj konj lažje pasme, ki se uporablja za ježo ali vprego v lahke vozove ♪
- topoglávec -vca m (ȃ) ekspr. neumen, omejen človek: ni tak topoglavec, kot je videti ♪
- tórijevec -vca m (ọ̄) v angleškem okolju član konservativne stranke: zmaga torijevcev ♪
- tózadéven -vna -o prid. (ọ̑-ẹ́) knjiž. ki se nanaša na določeno zadevo: sporočil mu je tozadevne podatke / ugotovili so, da tozadevni zakonski predpisi ne ustrezajo tózadévno prisl.: tozadevno mu ne zaupam ♪
- tozadéven -vna -o prid. (ẹ́) publ. tak, ta: v tozadevnih vprašanjih se obračajte na upravne delavce / tozadevne literature ni na razpolago ustrezne ♪
- tožljívec -vca m (ȋ) kdor rad toži, zatoži: bati se tožljivcev; ovaduhi in tožljivci ♪
- trakóven -vna -o prid. (ọ̄) ki ima obliko traku: trakovna razvrstitev / trakovna oblika ♪
- tramóven -vna -o prid. (ọ̄) ki je iz tramov: tramovna konstrukcija ♪
- transverzála -e ž (ȃ) 1. knjiž. glavna (prometna) pot čez večje ozemlje: graditi transverzalo / cestna, železniška transverzala 2. tur. označena pot čez večje ozemlje, na kateri se navadno vpisuje v posebne knjige in se zbirajo žigi: transverzala je speljana po slikoviti pokrajini; prehoditi transverzalo / kolesarska, taborniška transverzala / Slovenska planinska transverzala ◊ geom. črta, ki seka sistem črt; prečnica ♪
- transverzálen -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. prečen, počezen: transverzalna smer; longitudinalen in transverzalen 2. nanašajoč se na transverzalo: transverzalna cesta / odsek transverzalne planinske poti / transverzalna knjižica knjižica z opisom transverzale in prostorom za žige; transverzalna značka ◊ bot. transverzalni geotropizem vodoravna razporeditev vej in stranskih korenin; fiz. transverzalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi ali polje pravokotno na smer prenašanja energije, prečno valovanje transverzálno prisl.: valovati transverzalno ♪
- transvestít -a m (ȋ) psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola: transvestiti in ekshibicionisti ♪
- tranzitíven -vna -o prid. (ȋ) v zvezah: lingv. tranzitivni glagol glagol s predmetom; prehodni glagol; mat. tranzitivna relacija odnos, pri katerem iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim ♪
- travéja -e ž (ẹ̑) um. osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka, obočna pola: cerkev s štirimi travejami ♪
4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726