Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (4.251-4.275)
- spoznavoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na spoznavoslovje: spoznavoslovni problemi / spoznavoslovni strokovnjak ♪
- správen -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spravo: spravni ton govorjenja / prirediti spravni večer / spravni dar, poljub / spravna daritev v različnih religijah daritev v spravo z bogom, bogovi ◊ jur. spravni poskus poskus sprave po že vloženem predlogu za sporazumno razvezo ali pri razvezni pravdi ♪
- spravljívec -vca m (ȋ) ekspr. spravljiv človek: postati spravljivec / politični spravljivci // kdor spravlja, pomirja: bil je spravljivec med očetom in sinom ♪
- spregátven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spregatev: spregatvene posebnosti / spregatveni vzorci ♪
- spremljávec -vca m (ȃ) star. spremljevalec: poslovila se je od svojega spremljavca ♪
- sprémstven -a -o (ẹ̑) pridevnik od spremstvo: spremstvene čete ♪
- sprenevéda -e ž (ẹ̑) knjiž. kar kaže sprenevedanje: njegov obraz je spreneveda ♪
- sprenevédanje -a s (ẹ́) glagolnik od sprenevedati se: tako sprenevedanje mu je zoprno; premotila ga je s svojim sprenevedanjem / odgovoriti brez sprenevedanja ♪
- sprenevédast -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedasta ženska; je domišljava in sprenevedasta / govoriti s sprenevedastim glasom sprenevédasto prisl.: sprenevedasto se začuditi ♪
- sprenevédati se -am se nedov. (ẹ́) delati se nepoučenega, neobveščenega: ta človek se rad spreneveda; nikar se ne sprenevedaj, da ga ne poznaš, saj si bil zraven / pri njih je vse preprosto in naravno, da se ni treba nič sprenevedati pretvarjati sprenevedajóč se -a -e: sprenevedajoč se je rekel, da ga ne pozna; prisl.: sprenevedajoče pogledati ♪
- sprenevédav -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedav človek; biti sprenevedav / motijo ga ti sprenevedavi obrazi ● ekspr. sprenevedava moda nenavadna, spremenljiva; ekspr. sprenevedavo vreme zelo spremenljivo sprenevédavo prisl.: sprenevedavo odgovoriti ♪
- sprenevédavost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost sprenevedavega človeka: moti jih njegova sprenevedavost / hoče si ga pridobiti z mladostno sprenevedavostjo ♪
- sprevedríti -ím dov., sprevédril; sprevedrèn (ȋ í) knjiž. razvedriti: potovanje ga sprevedri sprevedríti se zvedriti se: vreme se je sprevedrilo; brezoseb. počakaj, da se sprevedri ♪
- sprevézati in sprevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) nar. vzhodno prevezati: sprevezala mu je rane sprevézan -a -o: lasje, sprevezani z ruto ♪
- sprovêsti -vêdem dov., sprovêdel in sprovédel sprovêdla, stil. sprovèl sprovêla (é) 1. žarg., polit. uresničiti, izvesti, izpolniti: sprovesti načrt / sprovesti uredbo v življenje 2. zastar. spremiti, popeljati: sprovesti goste v salon; sprovesti koga na sprehod sprovedèn -êna -o: ideja, sprovedena v življenje ♪
- sramežljívec -vca m (ȋ) ekspr. sramežljiv človek: norčevati se iz pretiranih sramežljivcev; imajo ga za sramežljivca ♪
- srečelóvec -vca m (ọ̑) ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine: družil se je s srečelovci in iskalci zlata; drzni srečelovci ♪
- srečolóvec -vca m (ọ̑) ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine: družil se je s srečolovci ♪
- srednjevalóven -vna -o prid. (ọ̑) rad. ki deluje na srednjih valovih: srednjevalovni oddajnik ♪
- srednjevéški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na srednji vek: srednjeveška mesta / srednjeveški vitezi / srednjeveška filozofija, miselnost ∙ ekspr. njegovi nazori so čisto srednjeveški nesodobni, zastareli ♪
- srednjevéštvo -a s (ẹ̑) značilnosti srednjega veka: poteze srednjeveštva v renesančni umetnosti / slabš. boriti se proti srednjeveštvu proti nesodobni, zastareli miselnosti ♪
- srédstven -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki stvari, pojme uporablja kot sredstvo za dosego določenega cilja, namena: sredstveno mišljenje / obravnavati tehniko le kot sredstveno vrednoto ♪
- stahánovec -vca m (ȃ) pristaš stahanovstva: postati stahanovec ♪
- stakljívec tudi iztakljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) stika, išče: tak stakljivec vse najde ♪
- staríkavec -vca m (í) ekspr. starikav človek: obraz starikavca ♪
4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351