Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (41.424-41.448)



  1.      vtiskovánje  -a s () glagolnik od vtiskovati: vtiskovanje vzorcev / vtiskovanje vdolbin različnih oblik / vtiskovanje podob v zavest
  2.      vtiskováti  -újem nedov.) 1. s pritiskanjem spravljati v kaj: vtiskovati semena v zemljo; vtiskovati kaj globoko v pesek 2. s pritiskanjem povzročati, da se naredi podoba predmeta v čem: vtiskovati model v pesek; vtiskovati roko v sneg // s pritiskanjem delati kaj v kaj: vtiskovati črke v glino; vtiskovati okraske v vosek / vtiskovati vzorec v papir, usnje 3. ekspr. z močnim delovanjem povzročati, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtiskovati komu v zavest, naj se bojuje do zmage / vtiskovati komu v spomin vrstni red opravil 4. delati, povzročati, da ima kaj kako lastnost, značilnost: dramatik vtiskuje živalim in pravljičnim bitjem človeške lastnosti / publ. njegovi pripovedi vtiskuje pečat velika angažiranost vtiskováti se zaradi pritiska prodirati v kaj: stopala so se mu vtiskovala globoko v pesek
  3.      vtísniti  -em dov.) 1. s pritisnjenjem spraviti v kaj: vtisniti koščke sadja v testo; vtisniti kovinsko mrežico v zmehčano steklo / zrak vtisne živo srebro v cev potisne 2. s pritisnjenjem povzročiti, da se naredi podoba predmeta v čem: vtisniti predmet v vosek; vtisniti stopalo v sneg // s pritisnjenjem narediti kaj v kaj: vtisniti jamico v glino; vtisniti okrasek v maslo / vtisniti vzorec v papir, tkanino / ekspr. žalost ji je vtisnila gube ♦ papir., tekst. vtisniti moare 3. s pritisnjenjem, pritiskanjem vbočiti: pri trčenju vtisniti leva vrata avtomobila 4. ekspr. z močnim delovanjem povzročiti, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtisniti otrokom v zavest, da je izobrazba potrebna / vtisniti komu kaj v glavo 5. narediti, povzročiti, da ima kaj kako lastnost, značilnost: vtisniti svojemu vedenju odločnost / publ. vtisniti deželi sodoben pečat; vtisniti izvedbi drugačen značaj dati vtísniti se 1. zaradi pritiska prodreti v kaj: kamenje se je vtisnilo v podplate; stopalo se je vtisnilo v sneg 2. zaradi pritiska vbočiti se: pod njegovo težo se je pokrov vtisnil 3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: njegova podoba se je vtisnila vanj / ta dogodek se mu je vtisnil v dušo, srce ● ekspr. vtisnil se ji je v srce vzljubila ga je vtísnjen -a -o: tapeta z vtisnjenim vzorcem; blatnik je nekoliko vtisnjen; v njen obraz je vtisnjena groza
  4.      vtísnjenje  -a s () glagolnik od vtisniti: vtisnjenje modela v vosek / vtisnjenje dogodka, podobe v zavest
  5.      vtovárjanje  -a s (á) glagolnik od vtovarjati: vtovarjanje sadja in zelenjave
  6.      vtoževáti  -újem nedov.) žarg., jur. s tožbo zahtevati: vtoževati razvezo zakona
  7.      vtréti  vtrèm tudi vtárem dov., vtrì vtríte; vtŕl (ẹ́ , á) z drgnjenjem spraviti v kaj: vtreti olje v usnje; vtreti si kremo v veke
  8.      vtróšnik  -a m (ọ̑) petr. večje zrno rudnin magmatskih kamnin v drobnozrnati ali steklasti osnovi
  9.      vúga  -e ž (ú) zool. ptica pevka rumene barve, s črnimi perutmi; kobilar: žvižganje vuge
  10.      vúgava  -e ž (ū) agr. trta s srednje velikimi rumenkastimi grozdi: gojiti vugavo // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti vugavo
  11.      vulfénija  -e ž (ẹ́) bot. rastlina z modro vijoličastimi cveti v grozdih, Wulfenia carinthiaca
  12.      vulfenít  tudi wulfenít -a [vulf-] m () min. rudnina svinčeva sol molibdenove kisline
  13.      vulgáren  -rna -o prid., vulgárnejši () 1. ki se glede na moralna, družabna pravila zelo neprimerno vede, govori; prostaški, grob: vulgaren človek; ta ženska je precej vulgarna // ki je glede na moralna, družabna pravila zelo neprimeren: vulgaren izraz; vulgaren jezik / vulgarno posmehovanje zelo neprimerno, žaljivo 2. ki obravnava, prikazuje kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto: vulgarna kritika; vulgarna umetnost / ekspr. vulgarni marksist // preveč poenostavljen, preprost: vulgarna predstava o življenju; vulgarno primerjanje možganov s telefonskim aparatom 3. knjiž. domač, ljudski: rastlina ima vulgarno ime velikonočnica // navaden, vsakdanji: vulgarne človekove potrebe; ukvarjati se mora s samimi vulgarnimi rečmi ◊ filoz. vulgarni materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga družbene zakonitosti in mišljenje po analogiji z naravnimi zakoni; lingv. vulgarna latinščina neknjižna, pogovorna zvrst latinščine vulgárno prisl.: vulgarno se izražati
  14.      vulgarizátor  -ja m () knjiž. kdor obravnava, prikazuje kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto: vulgarizator psihologije; popularizator in vulgarizator
  15.      vulgarízem  -zma m () 1. knjiž. preveč aktualno poenostavljeno, preprosto obravnavanje, prikazovanje: izogibati se vulgarizmu 2. lingv. beseda, ki je glede na moralna, družabna pravila zelo neprimerna: uporabljati vulgarizme
  16.      vulgarizírati  -am nedov. in dov. () 1. delati kaj vulgarno: surovi izrazi pogovor vulgarizirajo 2. prikazovati kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto: take razlage teorijo vulgarizirajo / vulgarizirati Cankarjevo sporočilo v parolo poenostavljati vulgarizíran -a -o: vulgarizirana oblika teorije
  17.      vulgárnež  -a m () ekspr. vulgaren človek: razglasiti pisatelja za vulgarneža
  18.      vulgárnost  -i ž () lastnost, značilnost vulgarnega: zabavala jih je njegova vulgarnost / vulgarnost izražanja / očitati delu vulgarnost / niso še pozabili njegovih vulgarnosti grobih, prostaških dejanjknjiž. predavatelj je zašel v vulgarnost začel preveč aktualno poenostavljeno, preprosto obravnavati, prikazovati kaj
  19.      vulgáta  -e ž () rel. latinski prevod svetega pisma iz četrtega stoletja
  20.      vulkán  -a m () 1. kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava, ognjenik: vulkan bruha; vulkan že več desetletij miruje; delovanje, izbruh vulkana; pobočje, vrh vulkana; njuna ljubezen je kot vulkan močna, silovitageogr. aktivni ki še bruha, ugasli vulkan ki ne bruha več; podmorski vulkan na morskem dnu 2. ekspr., s prilastkom kar se pojavi z veliko močjo, silovitostjo: vulkan navdušenja, strasti
  21.      vulkanít  -a m () petr. kamnina, nastala iz lave na zemeljski površini; predornina
  22.      vulkanízem  -zma m () pojavi, ki so v zvezi s prodiranjem magme iz zemeljske notranjosti: raziskovati vulkanizem / še živ vulkanizem v južni Italiji vulkansko delovanje
  23.      vulkanizírati  -am nedov. in dov. () 1. krpati s prilepljenjem krpe iz kavčuka s segrevanjem: vulkanizirati pnevmatiko, zračnico 2. navadno v zvezi s kavčuk obdelovati z žveplom ali njegovimi spojinami, navadno pri višji temperaturi: vulkanizirati kavčuk vulkanizíran -a -o: vulkanizirano mesto na zračnici ♦ obrt. vulkanizirana obutev obutev z gumijastim podplatom, prilepljenim z vulkanizacijo
  24.      vulkanologíja  -e ž () veda o vulkanih: stališče vulkanologije
  25.      vulkánski  -a -o prid. () nanašajoč se na vulkan: vulkansko delovanje / vulkansko žrelo odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lavaekspr. vulkanski izbruh bolečin zelo močen, silovitgeol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje; vulkanski otok otok, ki so ga zgradile predornine; vulkanski potres; petr. vulkanska breča; vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave

   41.299 41.324 41.349 41.374 41.399 41.424 41.449 41.474 41.499 41.524  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA