Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (4.126-4.150)
- skŕbstven -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na skrbstvo: skrbstveni ukrepi; organizirati skrbstveno dejavnost za begunce / skrbstveni organ ♪
- skrílavec -vca m (í) kamnina, sestavljena iz kremena in drugih rudnin, ki se zaradi plastnate strukture kolje v plošče: to gorovje je iz skrilavca; kjer je hudournik odnesel prst, se je pokazal modrikasto siv, temno siv skrilavec; vrtati skozi sklade skrilavca / gradbena industrija izkorišča različne apnence in skrilavce / strešni skrilavec ∙ redko stara, še s skrilavci pokrita cerkvica s skrilmi ♦ petr. glinasti ali glineni skrilavci ki vsebujejo veliko gline, se popolno, lepo koljejo v plošče in se uporabljajo zlasti za kritino; oljni skrilavci ki vsebujejo (surovo) nafto; sljudni skrilavec metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik ♪
- skríven -vna -o prid., skrívnejši (ȋ) 1. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skriven predal; skriven prehod čez mejo; izkopati skriven rov; najti skriven vhod; dati ključ na skrivno mesto; odšel je skozi skrivna vrata 2. ki se dogaja okolici neopazno: skrivni pogovori; dogodki te noči niso ostali skrivni; skrivno sestajanje / želela si je, da bi njuni odnosi ostali skrivni; skrivna ljubezen 3. za katerega ve ozek krog ljudi: skriven načrt; dobiti skrivno sporočilo / skriven namen; skrivna misel / skrivna pisava // za katerega javnost, oblast ne ve: sodeloval je pri skrivnem literarnem listu; skrivni sestanki; skrivna radijska postaja / skrivno društvo 4. star. skrivnosten: skrivna moč
ga je gnala naprej / poslušati skrivne glasove / zanimala ga je skrivna preteklost ● ekspr. v skrivnem kotičku srca tli upanje globoko v srcu; star. gosposka je iskala skrivne luterane luterane, ki so se skrivali; knjiž. objavljati pod skrivnim imenom pod psevdonimom ◊ rel. skrivno razodetje (apostola Janeza) videnja apostola Janeza o koncu sveta skrívno prislov od skriven: skrivno delovati // star. skrivaj, naskrivaj: skrivno oditi; skrivno so ga umorili / skrivno se mu je nasmehnil; sam.: na skrivnem ga je pekla vest natihem; na skrivnem trpeti, se veseliti skrivaj, naskrivaj ♪
- skrivénčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: vihar je skrivenčil drevesa / bolezen ga je skrivenčila; skrivenčiti ustnice; telo se mu je skrivenčilo // redko popačiti, potvoriti: skrivenčiti dejstva / skrivenčiti pesnikovo podobo skrivénčen -a -o: skrivenčeni borovci; ves je skrivenčen od bolečin; skrivenčena podoba sveta ♪
- skušnjávec -vca m (ȃ) 1. ekspr. kdor nagovarja koga, da stori kaj neprimernega, nedovoljenega: ne poslušaj tega skušnjavca 2. evfem. hudič: skušnjavec mu prigovarja, ga zapeljuje / peklenski skušnjavec ♪
- skvéčenost -i ž (ẹ̑) ekspr. izmaličenost, iznakaženost: skvečenost nog in rok ♪
- skvéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. izmaličiti, iznakaziti: skvečiti komu nos / skvečiti podobo sveta skvéčen -a -o: skvečena glava, roka ♪
- skvêr -a m (ȇ) v angleškem okolju pravokoten trg, navadno s parkom: skver sredi mesta ♪
- slabokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. med. ki ima zmanjšano število rdečih krvničk ali zmanjšano količino krvnega barvila: slabokrven otrok; biti slabokrven 2. ekspr. neizrazit, medel: osebe v pripovedi so slabokrvne; ni se strinjal z njegovimi slabokrvnimi stališči ♪
- slamnatobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je slamnate barve: slamnatobarvne tapete ♪
- slávec -vca m (á) rjavkasta, po trebuhu belkasta ptica pevka z rjavo rdečim repom: slavec drobi, žvrgoli; poslušati petje slavcev ♪
- sláven -vna -o prid., slávnejši (á) ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda slávno prisl.: slavno končati delo; slavno premagati sovražnika ♪
- slavospéven -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. slavilen: dnevniki objavljajo o njem slavospevne članke ♪
- sledítven -a -o prid. (ȋ) žarg., ped. opazovalen, spremljevalen: sleditveno delo pri šolski telesni vzgoji ♪
- slezénovec -vca m (ẹ̑) bot. divja ali okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti, Malva: slez in slezenovec / gozdni, ostrolistni slezenovec ♪
- slikóven in slíkoven -vna -o prid. (ọ̄; ȋ) nanašajoč se na sliko: slikovni in govorni del oddaje; knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo / slikovna križanka ♦ arheol. slikovna pisava pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; elektr. slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; slikovna elektronka velika televizijska elektronka z zaslonom; fot. slikovni kot kot, ki ga zajame objektiv pri prenosu motiva na slikovno ravnino; slikovna ravnina ravnina, v kateri je slika predmeta jasno, razločno vidna; slikovna razdalja razdalja med optičnim središčem objektiva in slikovno ravnino; lingv. slikovni slovar slovar, v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; rad. slikovni oddajnik del televizijske oddajne
naprave, ki posreduje slikovne signale; slikovni posnetek slika, zapisana na magnetni trak, ploščo; slikovni signal električna veličina, ki posreduje informacijo za prenos televizijske slike; zal. slikovna priloga priloga, ki obsega slike, risbe, zemljevide slikóvno in slíkovno prisl.: izraziti zvočno in slikovno; slikovno pomembne publikacije ♪
- slínavec -vca m (í) slabš. mlad, nedorasel fant: kdo bo poslušal tega slinavca ♪
- slíven -vna -o prid. (ȋ) redko slivov: slivni nasadi ♪
- slívovec -vca m (í) redko slivovka: brinovec in slivovec ♪
- sljúdovec -vca m (ú) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik: gnajs in sljudovec ♪
- slogóven tudi slógoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̄) nanašajoč se na slog: slogovna analiza črtic; slogovna enotnost dela; razložiti slogovne značilnosti preteklih dob / vaje za slogovni pouk pri slovenskem jeziku slogóvno tudi slógovno prisl.: skočil je slogovno slabše kot prvič; pisatelj je slogovno zanimiv ♪
- slovénika -nik s mn., daj. slovénikam, mest. slovénikah, or. slovénikami (ẹ́ ẹ̑, daj., mest., or. ẹ́) lit. dela v slovenskem jeziku in dela o slovenskem jeziku, književnosti: proučevati slovenika ♪
- sloveníst -a m (ȋ) strokovnjak za slovenistiko: sestanek slovenistov / seminar za profesorje sloveniste ♪
- slovenístičen -čna -o (í) pridevnik od slovenistika: revija objavlja slovenistične in slavistične razprave ♪
- slovenístika -e ž (í) veda o slovenskem jeziku in književnosti: slovenistika in germanistika / diplomirati iz slovenistike ♪
4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226