Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (4.076-4.100)



  1.      seštéven  -vna -o [sǝš in seš] prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na seštevanje: seštevna črta / seštevni obrazec
  2.      sétven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na setev: izpolnitev setvenega načrta / spomladanska setvena dela / setvena greda; povečati setvene površine
  3.      sétvenica  -e ž (ẹ̑) vrtn. setvena greda: sejati na setvenice
  4.      se  prisl. (ẹ̄) knjiž. seveda: s tem seve ni rečeno, da ima prav / seve, vem, da je težko; ali greš z menoj? Seve
  5.      seda  prisl. (ẹ̑) 1. izraža samoumevnost trditve: z njegovim mnenjem se seveda ni mogoče strinjati; s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv; ti se ga boš seveda še spomnil; po končani gimnaziji se je vpisal na akademijo, vojaško, seveda; večkrat je šel v gostilno, če je imel denar, seveda; pomeni se s sosedom, seveda mirno, brez prepira / v vezniški rabi vse imam, kar potrebujem. Seveda mi pa še nekaj manjka // na začetku novega odstavka opozarja na prehod k drugi misli: seveda je poleg luči pomembna sestavina Župančičeve poezije tudi tema 2. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: seveda, vem, da je hudo; tega ne bi smel reči, seveda ne; še očeta bom vprašal. Seveda, le vprašaj ga; hočeš požirek vina? Seveda, kar natoči mi ga / ali misliš, da se nam bo posrečilo? Seveda, seveda // izraža pritrjevanje: ali sploh imaš še tisto sliko? Seveda, imam jo; ali greš z menoj? Seveda, grem; no, seveda, saj veš, da ti zaupam ● iron. seveda, še nagrado bi rad izraža močno zanikanje, zavrnitev
  6.      ver  -a m (ẹ́) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju zvezde severnice: določiti sever; veter piha od severa, s severa; potovati proti severu; letalo se je usmerilo na sever / magnetna igla kaže smer sever-jug // severna stran neba ali zemlje: na severu se oblači / označiti na zemljevidu sever 2. publ. severni del kake geografske ali politične celote: na severu dežele so gozdovi; temperaturne razlike med severom in jugom pokrajine / ekspr. sever se upira prebivalci severnega delazgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. hladna področja, zlasti v severnem delu Evrope: ptice se jeseni selijo s severa na jug; hladni, ekspr. neprijazni sever / knjiž. visoki sever najbolj severna področja 4. hladen veter, ki piha s severa: sever piha, vleče; zaradi severa se je zelo ohladilo
  7.      veren  -rna -o prid., sévernejši (ẹ́) 1. nanašajoč se na sever: a) severni del, konec doline; najsevernejša točka celine; severna področja države / severna stena gore; severno pobočje / severna Francija / severna smer / severna stran veter piha s severne strani s severa; na severni strani se dvigajo gore na severu / severni veter / Severna Amerika b) potovati po severnih deželah; značilnosti severne pokrajine / severno nebo / severna flora in favna 2. ki leži od ekvatorja v smeri proti severu: severna in južna polovica zemlje ◊ astr. Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. severni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti severu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. severni pol; severni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem poletnem obratu navidezno premika; severni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v severnem polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; severni tečajnik; severna zemljepisna širina; zgod. borci za severno mejo udeleženci bojev za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji od 1918 do 1919; zool. severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Eudromias morinellus; severni medved medved, ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Ledenega morja, Thalarctos maritimus; severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus verno prisl.: kraj leži severno od glavnega mesta
  8.      severíšče  -a s (í) astr. točka na obzornici, ki leži pod severnim nebesnim tečajem
  9.      vernica  -e ž (ẹ́) najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja: orientirati se po severnici / v astronomiji Severnica in druge zvezde
  10.      vernik  -a m (ẹ́) knjiž. severni veter, sever: pihal je močen severnik; hladen severnik
  11.      severnják  -a m (á) 1. kdor živi v severnih, hladnih deželah ali je doma iz njih: preudarni severnjaki; južnjaki in severnjaki // nav. ekspr. kdor živi v najbolj severnih deželah Evrope ali je doma iz njih: tekmovanj v Planici so se udeležili tudi severnjaki 2. knjiž. severni veter, sever: zapihal je severnjak
  12.      severnjákinja  -e ž (á) ženska, ki živi v severnih, hladnih deželah ali je doma iz njih: svetlolasa severnjakinja; severnjakinje in južnjakinje
  13.      severnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na severnjake: severnjaški temperament; severnjaška miselnost ∙ ekspr. severnjaške dežele severnoevropske
  14.      verno...  prvi del zloženk (ẹ̄) nanašajoč se na severen: severnoafriški, severnoameriški, severnoslovanski
  15.      vernoamêriški  -a -o prid. (ẹ̄-) nanašajoč se na Severno Ameriko: severnoameriške države / severnoameriška favna / severnoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom jazza
  16.      vernoevrópski  -a -o prid. (ẹ̄-ọ̑) nanašajoč se na severni del Evrope: severnoevropske države; severnoevropske reke
  17.      vernonémški  -a -o prid. (ẹ̄-ẹ́) nanašajoč se na severni del Nemčije: severnonemška mesta
  18.      vernoslovánski  -a -o prid. (ẹ̄-) zgod. nanašajoč se na Slovane, ki so se ob preseljevanju naselili severno od Donave: severnoslovanske naselbine
  19.      severo...  alivero... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na sever: severovzhod / severoseverozahod
  20.      veroséverozahòd  -óda m (ẹ̑-ẹ̑- ẹ̑-ẹ̑-ọ̄) smer na nebu ali zemlji med severom in severozahodom: reka teče proti severoseverozahodu
  21.      verovzhòd  -óda m (ẹ̑- ẹ̑-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med severom in vzhodom: veter je zapihal s severovzhoda 2. publ. severovzhodni del kake geografske ali politične celote: severovzhod Slovenije
  22.      verovzhóden  -dna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na severovzhod: severovzhodno pobočje Pohorja verovzhódno prisl.: ravnina se razprostira severovzhodno od Save
  23.      severovzhódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha s severovzhoda: pihal je hladen severovzhodnik
  24.      verozahòd  -óda m (ẹ̑- ẹ̑-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med severom in zahodom: gorovje se proti severozahodu znižuje 2. publ. severozahodni del kake geografske ali politične celote: severozahod države
  25.      verozahóden  -dna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na severozahod: preplezati severozahodni greben verozahódno prisl.: severozahodno od glavnega mesta

   3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA