Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (40.599-40.623)


  1.      vinkulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. omejiti razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem, vezati: vinkulirati hranilno knjižico; vinkulirati na geslo, z geslom / vinkulirati vrednostni papir na ime prepovedati prenos na drugega upravičenca vinkulíran -a -o: vinkulirana zavarovalna polica ♪
  2.      víno  -a s (í) 1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; razstava vin / belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; pelinovo vino v kateremu je bil namočen pelin; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom ∙ ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal ♦ agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino // navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina 2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom // s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti ♪
  3.      vinogôrski  -a -o prid. (ó) zastar. vinoroden, vinogradniški: vinogorski kraji ♦ jur. vinogorski zakon gorske bukve; zgod. vinogorski gospod gorski gospod ♪
  4.      vinógrad  -a m (ọ́) zemljišče, na katerem je posajena vinska trta: gnojiti vinograd; kupiti vinograd z zidanico; delati, kopati v vinogradu; vinogradi po gričih; meje vinograda / terasasti vinograd // trte, ki rastejo na takem zemljišču: obnavljati, pomladiti vinograd; zasaditi vinograd ● vznes. Gospodov vinograd in vinograd Gospodov Cerkev; vznes. delavci v Gospodovem vinogradu duhovniki, redovniki ◊ agr. kraljica vinogradov vinska trta s sivo rdečim enoletnim lesom in debelimi, jajčastimi rumenimi jagodami v velikih grozdih ali grozdje te trte ♪
  5.      vinográdniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vinogradnike ali vinogradništvo: vinogradniško delo / vinogradniška zadruga / vinogradniško področje; vinogradniška tla / vinogradniški nož nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt; vinogradniške breskve necepljene breskve, ki rastejo navadno po vinogradih; vinogradniško kolje ♦ agr. vinogradniška motika trikotna, ostra motika za kop na težji zemlji ♪
  6.      vinotòč  tudi vinotóč -óča m (ȍ ọ́; ọ̑) 1. točilnica, prodajalna vina zlasti za pitje zunaj lokala: odpreti vinotoč; prinesti vino iz vinotoča / knjiž. vinotoč pod vejo začasni vinotoč, v katerem se prodaja, toči domače vino 2. točenje, prodajanje vina lastne pridelave: dovoliti vinotoč / črni, zakoniti vinotoč; zaslužek od vinotoča ● knjiž., redko postati dvorni vinotoč dvorni točaj (vina) ♪
  7.      vinotòk  -óka m (ȍ ọ́) 1. star. oktober: vinotok je bil sončen / (meseca) vinotoka so noči že hladnejše; petega vinotoka 1869 ∙ star. če je vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije če je zgodaj mraz, je navadno tudi kmalu toplo 2. zastar. krčmar, gostilničar: ustrežljiv vinotok ♪
  8.      vinotŕžec  -žca m (ȓ) star. trgovec, prekupčevalec z vinom: veleposestnik in vinotržec ♪
  9.      vinovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za pretakanje vina: velika vinska klet z vinovodom ♪
  10.      vínski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na vino: vinski pridelek / vinski madež; vinska omama / vinski duh / vinski kis; vinsko žganje / vinska omaka / vinski kozarec; vinska klet / vinski trgovci / vinski okoliš; vinske gorice / vinski list seznam vin, ki se dobijo v določenem gostinskem lokalu; vinski mošt grozdni mošt v vrenju, ki še ni ločen od lastnih droži; vinski sejem; pog. vinska kapljica vino; vinske sorte grozdja sorte grozdja, ki so primerne za predelavo v vino; vinska trta kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina // redko vinoroden, vinogradniški: vinski griči, kraji // ekspr. pivski: vinski tovariš; vinska družba ∙ šalj. vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; star. vinske mušice vinski bratci 2. ekspr. vinjen, opit: vinski človek; biti malo, precej, ves vinski / vprašati z vinskim glasom ◊ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; vinska kislina kislina, ki je zlasti v grozdnem soku; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; biol. vinske kvasovke kvasovke, ki povzročajo spremembo mošta v vino; bot. vinska rutica vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z dišečimi listi in rumenkasto zelenimi cveti, Ruta graveolens; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; gastr. vinsko zelje rdeče zelje, dušeno z dodatkom vina in naribanih jabolk; tur. vinska cesta turistično urejena cesta skozi vinorodne kraje, ob kateri so vinotoči; zool. vinske mušice mušice, katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila vínsko prisl.: vinsko govoriti; vinsko rdeč modrikasto temno rdeč ♪
  11.      vínščak  -a m (ȋ) zastar. 1. vinogradnik: bil je vinščak in gostilničar 2. trgovec, prekupčevalec z vinom: napadati vinščake pri tovorjenju vina 3. oktober: trgati grozdje sredi vinščaka ♪
  12.      vínt  -a m (ȋ) nekdaj ruska in poljska igra s kartami za štiri igralce, pri kateri igrata dva proti drugima dvema: igrati vint; partija vinta ♪
  13.      vínta  -e ž (ȋ) nižje pog. 1. (zaganjalna) ročica: priviti vinto na os; z vinto goniti, vrteti stroj / z vinto zaganjati motor avtomobila z zaganjalno kljuko 2. vitel: potegniti drevo z vinto 3. dvigalka: z vinto dvigniti del avtomobila ● nižje pog. vinta za lesne svedre vrtalo ♪
  14.      vióla d'amóre  vióle d'amóre ž (ọ̑-ọ̑) muz., nekdaj violi podobno glasbilo s štirimi strunami, na katere se igra, in štirimi sozvenečimi strunami: igrati violo d'amore ♪
  15.      violéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. vijoličen, vijoličast: rastlina z violetnimi cveti / violetna barva ♪
  16.      violína  -e ž (ȋ) godalni instrument s štirimi strunami in visokim tonskim obsegom: igrati (na) violino; uglasiti violino; zvoki violine; skladba za violino / učiti, vaditi violino igranje tega instrumenta; ekspr. violine tega orkestra so bile na koncertu odlične violinisti; igranje violinistov ∙ ekspr. biti druga violina, igrati drugo violino biti v podrejenem položaju; prva violina ekspr. turizem je prva violina tega področja najpomembnejša gospodarska veja; ekspr. biti prva violina Slovenije najboljši violinist; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč ♦ muz. druga, prva violina ♪
  17.      violončélo  -a m (ẹ̑) muz. večje, violini podobno glasbilo z nižje ležečim tonskim obsegom: igrati (na) violončelo; zvoki violončela; skladba za violončelo / učiti, vaditi violončelo igranje tega glasbila ♪
  18.      vír 1 -a m (ȋ) 1. voda, ki prihaja, priteka iz zemlje na površje; izvir: zaradi suše je vir presahnil; bister, hladen vir; piti vodo iz vira / zajeti vodo pri viru / živi vir // star. studenec, studenček: mimo teče vir; šumljanje vira 2. navadno s prilastkom stvar, od katere, iz katere kaj prihaja, se dobiva: sonce, ogenj in drugi svetlobni, toplotni viri / nafta je pomemben vir energije / publ. gospodarsko zaostala področja so viri delovne sile / najti nove denarne vire; šola, knjige in drugi viri znanja // kar omogoča, povzroča nastanek, nastajanje česa: močvirje je vir okužb; tovarne, odpadne vode in drugi viri onesnaževanja / otrok je vir sreče; delo je vir zadovoljstva // publ. denar, denarna sredstva, ki jih kdo dalj časa daje: v sklad se stekajo različni viri / vzdrževati šolo iz krajevnih virov 3. stvar, besedilo, oseba, ki daje obvestilo, podatek o čem: viri o tem poročajo, ekspr. molčijo; v opombah navesti vire in literaturo; proučevati vire; materialni, pisni, slikovni viri; ustni viri; vir informacij / primarni viri za zgodovino besedila, predmeti, dejstva, ki dokumentirajo preteklost ● nar. vir tolmun; publ. spoznati francosko umetnost pri viru na kraju, področju, kjer nastaja; ekspr. on je naš najzanesljivejši vir daje najzanesljivejša obvestila, podatke ♪
  19.      vír 2 -a m (ȋ) zastar. velika uharica: slišati hukanje vira ♪
  20.      vírček  -čka m (ȋ) manjšalnica od vir, izvir: izpod skale žubori virček / ekspr. pisec ni pozabil navesti nobenega vira niti virčka nepomembnega vira ♪
  21.      vírh  -a m (ȋ) nar. rastlina z ledvičastimi listi in rjavo rdečimi cveti; kopitnik: virh cveti; dati, povezati virh v cvetnonedeljsko butaro // kadilo iz te rastline: natresti virha na žerjavico ♪
  22.      virilíst  -a m (ȋ) jur., v nekaterih državah kdor je član kakega predstavniškega telesa po svojem rodu ali položaju in glasuje zasebno: škof in rektor univerze sta bila virilista; virilisti in voljeni člani parlamenta ∙ knjiž. velesile so virilisti Varnostnega sveta nevoljeni stalni člani ♪
  23.      vírje  -a s (ȋ) 1. redko svet z izviri: hoditi po virju / virje reke 2. nar. vrtinčast tolmun: V tistem hipu so dospeli do mesta, kjer se tik vasi Brodov suče ravno pod potjo globoko, zeleno virje (I. Tavčar) ♪
  24.      virologíja  -e ž (ȋ) veda o virusih: strokovnjak za virologijo ♪
  25.      virolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na virologijo: virološke raziskave / virološki laboratorij ♪

   40.474 40.499 40.524 40.549 40.574 40.599 40.624 40.649 40.674 40.699  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA