Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (40.524-40.548)


  1.      vídez  -a m (ȋ) 1. z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti česa: polepšati, skaziti, spremeniti videz; tkanina ima lep videz; videz, obstojnost in druge lastnosti / opisati videz napadalca; srajco je mogoče popraviti brez škode za njen videz; vas je imela nekoč drugačen videz je bila drugačna; mesto dobiva slovesen videz / človek z mrkim videzom; ženska prijetnega videza; resen, smešen videz junaka; kamnina zrnastega videza / ženska s ciganskim videzom taka kot ciganka; obleka ji daje gosposki videz jo dela gosposko / poznava se samo na videz navidez 2. kar se kaže na zunaj: videz je eno, resnica pa drugo; dajati, ustvarjati, vzbujati videz, da je vse v redu; lažni, površinski videz; videz sistematičnosti / ohraniti miren videz na zunaj ostati miren; to je delal le zaradi videza / na videz je čvrst, zdrav; po videzu je bolan; biti podoben po videzu; soditi po videzu / videz je, da se dobro razumeta / zunanji videz stvari ● evfem. hiše na koncu vasi so skromnega videza slabe, revne; ekspr. po vsem videzu ji on ne pomeni veliko kakor je videti, kakor kaže; videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled; prim. navidez ♪
  2.      vídezen  -zna -o prid. (ȋ) zastar. 1. navidezen: videzna premoč 2. viden: kresove so kurili na videznih krajih ♪
  3.      vídež  -a m (ȋ) zastar. 1. vid: videž mu peša 2. videz: po neurju je bil videž gozdov strašen 3. vidno mesto: postaviti na videž / ko je bil z videža, je pospešil korak ∙ zastar. resnica mora na videž se mora izvedeti ♪
  4.      vídia  neskl. pril. (ȋ) teh. ki je iz zelo trde zlitine volframovega karbida, kobalta in titana: vidia ploščice / vidia nož, sveder ♪
  5.      vidík  -a m (ȋ) izhodišče kriterija za presojanje česa: razprava daje nove vidike; časovni, ekonomski, narodni vidik; razpravljati o čem s širšega, teoretičnega vidika // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni vidiki družbenega življenja; vidik problema ● na vidiku publ. na vidiku so novi spopadi kaže, da bo prišlo do novih spopadov; publ. zemlja na vidiku, je vzkliknil mornar vidim zemljo; publ. ustvarjanje pod vidikom celote s stališča celote ♪
  6.      vidimírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. overoviti: vidimirati prepis / vidimirati listino ♪
  7.      vidírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. z znakom v označiti, da je kaj napisanega videno: vidirati dopis / vidirati izdatke ◊ jur. vidirati maloobmejno prepustnico strinjati se, da se po določbah meddržavnega sporazuma izda državljanu sosednje države maloobmejna prepustnica; šol. vidirati domače naloge ♪
  8.      vídkinja  -e ž (ȋ) ženska oblika od videc: izpoved vidkinje / pesnica je bila tudi vidkinja ♪
  9.      vídnost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost vidnega: upoštevati vidnost barv; jasna, komaj zaznavna vidnost zvezd; vidnost in slišnost 2. vidljivost: zaradi megle je vidnost zmanjšana ♪
  10.      vídov  -a -o prid. (ȋ) med., v zvezi vidov ples svetega Vida ples: bolnik ima vidov ples ♪
  11.      vidovdánski  -a -o prid. (ȃ) zgod., v zvezi vidovdanska ustava prva ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdana 28. junija 1921 ♪
  12.      vídovica  -e ž (ȋ) med. svetega Vida ples: imeti vidovico / dedna vidovica ♪
  13.      vidovít  -a -o prid. (ȋ) knjiž. jasnoviden: vidovit človek / Cankarjeve vidovite črtice ♪
  14.      vídra  -e ž (ȋ) ob vodah živeča roparska žival vitkega telesa in kratkih nog: loviti vidre; krzno vider; bruhal je kakor vidra zelo ◊ zool. morska vidra večja vidra z dolgimi veslastimi zadnjimi nogami, ki živi ob obalah severnega Tihega oceana, Latax; ruska vidra norka ♪
  15.      vídrar  -ja m (ȋ) lov. lovec na vidre: kunar in vidrar ♪
  16.      vídva  védve tudi vídve védve tudi vídve zaim., váju (dvéh) tudi vàs dvéh, váma (dvéma), váju (dvá dvé dvé) tudi vàs dvá dvé dvé, váju (dvéh) tudi vàs dvéh stil. váma (dvéma), váma (dvéma) (ȋ ẹ̑) 1. izraža dvojico oseb, ki ju govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: jaz grem pogledat naprej, vidva pa počakajta tukaj; naredi več kot vidva oba skupaj; nav. ekspr.: zdaj sta pa vidva na vrsti; tudi vedve morata proč; elipt. kdo bo poskrbel za živino? Vidva, seveda; pog. vidva se bosta že znašla / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: vidva in sosedje se dobro razumete; vedve z materjo sta gotovo utrujeni b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: vama še ni treba hiteti; vama ne bo nihče nič rekel; pri vaju je vedno prijetno; med vama so nesoglasja / ali vama res niso nič dali; obe vaju bodo tožili // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: včeraj vaju ni bilo na predstavi; lahko vama je žal; kako je zdaj z vama? kakšen je vajin položaj 2. navadno v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: stric vama je umrl; bil vama je kot oče / star. za vaju prihodnost gre vajino 3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: to vama je bil vihar; prim. ti, vi ♪
  17.      vigílija  -e ž (í) rel. dan, večer pred velikim praznikom: to se je zgodilo na vigilijo pred Marijinim praznikom / božična vigilija; velikonočna vigilija velika sobota // obred na ta dan, večer: petje psalmov pri vigiliji ♪
  18.      vígreden  -dna -o prid. (ȋ) nar. koroško pomladen, pomladanski: vigredno jutro / vigredna dela / vigredni čas / vigredni veter ♪
  19.      vígvam  -a m (ȋ) pri severnoameriških Indijancih koča, šotor iz kož ali lubja: odšel je v svoj vigvam ♪
  20.      vihár  -ja m (ȃ) 1. močen veter, navadno ob neurju: zunaj divja, ekspr. besni, buči, tuli vihar; vihar je lomil, ruval drevje; vihar nastane, se pojavi; vihar poneha, se poleže, umiri; hrast se upira, ekspr. kljubuje viharju; hud, silovit vihar; prišel je kakor vihar hitro in hrupno / orkanski vihar orkan; peščeni vihar ki dviga, vrtinči pesek; snežni vihar ki dviga, vrtinči sneg; tropski vihar; pren., ekspr. v njenem srcu divja vihar 2. ekspr. hrup, nemir: ob teh besedah je v dvorani nastal vihar; pomiriti vihar v razredu // prepir, polemika, razburjanje: ob vsakem izidu pravopisa nastane vihar; razstava je izzvala, povzročila vihar v javnosti; družinski viharji 3. ekspr., s prilastkom silovito, uničujoče dogajanje: človeštvo je preživelo že dosti viharjev; vihar revolucije, vojne 4. ekspr., s prilastkom velika mera, stopnja česa: dvorano je preplavil vihar navdušenja; dogodek je izzval vihar ogorčenja // velika množina česa neurejenega: vihar klicev; utišati vihar protestov ● ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri ◊ fiz. magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu ♪
  21.      viháren  -rna -o prid. (á ā) 1. nanašajoč se na vihar: viharni sunki; viharni vrtinec / viharni veter / viharen dan; viharno obdobje / viharno vreme / viharno morje / viharno ozračje 2. ekspr. zelo hiter, živahen: viharen ples / viharen razvoj tehnike 3. ekspr. zelo močen, silovit: viharno ploskanje / viharno navdušenje / viharna čustva 4. ekspr. poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov; nemiren, buren: viharni časi / viharno življenje 5. ekspr. čustveno neuravnovešen, razburljiv: viharen fant / viharen značaj ● ekspr. viharna razprava ostra vihárno prisl.: viharno govoriti, spodbujati; viharno ploskati nastopajočim / v povedni rabi jutri bo vroče in viharno ♪
  22.      viháriti  -im nedov. (á ȃ) 1. z veliko silo, intenzivnostjo pihati: burja vihari nad hribi; brezoseb. najbolj je viharilo na oceanu; začelo je močno deževati in vihariti; pren., ekspr. stara čustva so spet viharila v njej 2. ekspr. hitro in hrupno iti, hoditi: viharil je okrog pogorišča; viharil je proti hiši; viharil je po stanovanju 3. preh., ekspr. delati, povzročati, da se kaj visečega neurejeno, vijugajoče giblje; vihrati: veter vihari zastave / burja vihari vrhove smrek / vihariti morje valoviti 4. preh., ekspr. vznemirjati, razvnemati: pisatelji so viharili bralce / čudne misli so jo viharile ves dan ● ekspr. viharil je skozi življenje, kakor je vedel in znal prebijal se je ♪
  23.      vihárnica  -e ž (ȃ) nav. mn., zool. srednje velike morske ptice, ki se zbirajo ob gnezdenju in iskanju hrane; viharnik: viharnice in galebi ♪
  24.      vihárnik  -a m (ȃ) 1. samotno drevo v gorah, ki kljubuje viharjem: posedli so okrog starega viharnika; krivenčast, mogočen, suh viharnik; viharnik na robu skalnega previsa; macesen viharnik // ekspr. človek, ki je sposoben prenašati težave: fant je viharnik iz gorske doline; samotarski viharnik 2. predstavnik viharništva: pisatelj je bil viharnik in romantik; nazori viharnikov ◊ zool. viharniki srednje velike morske ptice, ki se zbirajo ob gnezdenju in iskanju hrane, Procellariidae ♪
  25.      vihárništvo  -a s (ȃ) lit. nemško literarno gibanje ob koncu 18. stoletja, ki je v nasprotju z razsvetljenskim poudarjanjem razuma zagovarjalo ustvarjalnost na osnovi čustev ♪

   40.399 40.424 40.449 40.474 40.499 40.524 40.549 40.574 40.599 40.624  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA