Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (39.699-39.723)


  1.      ukŕčiti se  -im se dov. (ŕ ȓ) star. skrčiti se: ves se je ukrčil, da ga ni zeblo / zaradi sušenja se les ukrči ♪
  2.      ukrenítev  -tve ž (ȋ) star. ukrep: te ukrenitve niso nič zalegle / skrbstvene ukrenitve ♪
  3.      ukrèp  -épa m (ȅ ẹ́) kar se naredi v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: ukrep je bil premalo premišljen; predlagani ukrepi naj bi prispevali k utrditvi gospodarstva; poostriti ukrepe proti prekupčevalcem; publ. podvzeti vse potrebne ukrepe za nemoteno delo ukreniti vse potrebno; za ta ukrep so se odločili iz več razlogov; nujen, učinkovit ukrep; ukrepi za varstvo pri delu, za vzdrževanje reda; posledice, učinkovitost ukrepov / administrativni, carinski, davčni, ekonomski ukrepi; disciplinski, vzgojni ukrep; higienski, sanitarni, zdravstveni ukrepi; varčevalni ukrepi; varnostni, zaščitni ukrep; varstveni ukrep / izredni ukrep zaradi izrednega stanja sprejet ukrep, s katerim se skuša normalizirati stanje, pri čemer se povečajo pristojnosti državnih organov // sklep, odločitev za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: ukrepi začnejo veljati naslednji mesec; izdati ukrepe za zaustavitev inflacije; potrditi predlagane ukrepe; izvajanje, uvedba ukrepov ● star. dolgo je premišljeval in tak je bil njegov ukrep sklep, odločitev ◊ jur. represivni ukrepi ki temeljijo na zastraševanju, omejevanju, prisili; začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine ♪
  4.      ukrépanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ukrepati: kljub takojšnjemu ukrepanju ponesrečencu niso mogli več pomagati; hitro, odločno, premišljeno ukrepanje / ukrepanje proti komu ♪
  5.      ukrépati  -am nedov. (ẹ̑) delati kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: položaj je resen, začnite ukrepati; hitro, odločno, pametno ukrepati; treba je takoj ukrepati, sicer bo prepozno; ukrepati v skladu s predpisi; ker ni dobil nobenih navodil, je začel ukrepati po svoje // v zvezi s proti, zoper delati, povzročati komu kaj neugodnega zaradi njegovega nepravilnega, nezakonitega ravnanja: do nekaterih so popustljivi, proti drugim pa takoj ukrepajo; zoper kršilce bo ukrepala inšpekcija / proti pobeglim ujetnikom so ostro ukrepali so jih kaznovali // star. sklepati, odločati: vsak mesec so zborovali in ukrepali pomembne stvari; ukrepati o novih dajatvah ukrepajóč -a -e: človek je svobodno ukrepajoče bitje ♪
  6.      ukresáti  ukréšem dov., ukrêši ukrešíte; ukrêsal (á ẹ́) v zvezi z ogenj, iskra s tolčenjem, udarjanjem s čim ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre: ukresati iskro; ukresati ogenj s kresilom in kresalom; pod kopitom se je ukresala iskra / ekspr. ukresati vžigalico s potegom prižgati / konj se je spustil v dir, da so se ukresale iskre; pren. ukresati iskro upanja, vere v kom ● ekspr. te besede so ukresale ogenj v njem ga čustveno zelo vznemirile, razgibale; ekspr. ukresati dovtip, šalo reči, povedati; ekspr. pazi nanj, ta bo ukresal še kako neumnost naredil; pog., ekspr. ukresal jo je za njim kar po bližnjici odšel ukresáti se močno se zasvetiti: iz oblakov so se ukresale strele / ekspr. sredi žitnega polja so se ukresali plameni rdečega maka ∙ ekspr. v njenih očeh se je ukresal plamen jeze je bilo videti, da se je razjezila // ekspr. nenadoma nastati, pojaviti se: v njegovi glavi so se ukresale nove misli, zamisli; v srcih se jim je ukresalo upanje ♪
  7.      ukŕhniti  -em dov. (ŕ ȓ) redko odkrhniti: ukrhniti drobec skale; suha veja se je ukrhnila ♪
  8.      ukrivíti  -ím dov., ukrívil (ȋ í) 1. dati čemu krivo obliko: ukriviti cev, žico; zaradi teže knjig so se police ukrivile; paziti, da se žebelj pri zabijanju ne ukrivi / ukriviti železno palico v kavelj / po otrokovem prvem letu se hrbtenica počasi ukrivi v značilno dvojno esasto obliko // dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: mačka je ukrivila hrbet; zaradi jahanja so se mu noge ukrivile; njegove ustnice so se skoraj ob vsaki besedi čudno ukrivile / ukriviti usta v nasmeh, posmeh / težko delo ga je počasi ukrivilo 2. ekspr. povzročiti, da se kdo ukloni, vda: ukriviti upornike; ukriviti koga z davki, s silo; tega človeka se zlepa ne da ukriviti ● ekspr. spet je moral ukriviti hrbet pred njim ga ubogati; mu biti poslušen, pokoren; knjiž., ekspr. ker se je počutil tujca, se je še bolj ukrivil vase je postal še bolj nedostopen, nepriljuden ukrívljen -a -o: ptice z ukrivljenim kljunom; bil je bolan in ukrivljen od teže let; navzdol, navzgor, vstran ukrivljen; ukrivljena cev, palica; nož z ukrivljenim rezilom ♪
  9.      ukrívljenost  -i ž (ȋ) značilnost ukrivljenega: meriti ukrivljenost ploskve / bolezenska ukrivljenost hrbtenice ♪
  10.      ukročênost  -i ž (é) stanje ukročenega: ukročenost zveri / ekspr. ukročenost nagonov ♪
  11.      ukrojíti  -ím dov., ukrójil (ȋ í) 1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: ukrojiti hlače, krilo, obleko; lepo, slabo ukrojiti rokave; ukrojiti in sešiti // redko narediti, izdelati: obleko si je ukrojila sama; tako pokrivalo se lahko ukroji tudi iz tanjšega blaga 2. ekspr. dati čemu bistvene značilnosti, obliko: po svoje ukrojiti poročilo / njegovo življenje je ukrojila vojna // izoblikovati, ustvariti: samovoljno ukrojiti pravico, zakone; ukrojiti si poseben slog ukrojèn -êna -o: dobro, elegantno ukrojen plašč; poročila so strankarsko ukrojena ♪
  12.      ukrotítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ukrotiti: ukrotitev bika / ukrotitev nasilneža / ukrotitev ognja ♪
  13.      ukrotíti  -ím dov., ukrótil (ȋ í) 1. s svojim ravnanjem doseči, da se žival vede mirno, ubogljivo: ukrotiti podivjanega žrebca; psa je lahko ukrotil le s palico / ukrotiti leva, tigra / ekspr. ukrotiti otroka, nagajivca // nav. ekspr. s svojim ravnanjem doseči, da se zmanjša a) stopnja, silovitost pojavljanja: ukrotiti divjanje vode; ogenj, požar se jim je posrečilo ukrotiti šele proti jutru / reko, ki je večkrat poplavljala, so ukrotili z nasipi / ukrotiti inflacijo zaustaviti b) nasprotovanje koga: ukrotiti nasprotnika; z grožnjami, s tepežem, z zaporom ukrotiti / ukrotiti industrijske mogotce 2. nav. ekspr. obvladati, zadržati: ukrotiti jezo, nemir, strast; ukrotiti svoje želje / ukrotiti srce; tokrat se ni mogel ukrotiti / komaj je ukrotila smeh / ukrotiti položaj ● žarg. plezalec je ukrotil nevarno steno v nekaj urah preplezal; ekspr. ta učenec bo enačbo hitro ukrotil rešil ukrotívši star.: ukrotivši razburjenost, je nadaljeval svoj govor ukročèn -êna -o: ukročen lev, žrebec; ukročena strast; z nasipi ukročena reka ♪
  14.      UKV  [ukavé] m neskl., tudi UKV-ja m (ẹ̑) rad., kratica ultrakratki valovi: naprava za proizvajanje UKV / poslušati oddajo na UKV; neskl. pril.: UKV oddajnik, sprejemnik; UKV postaja ♪
  15.      ukvárjati se  -am se nedov. (á) 1. delati kaj v zvezi s tem, kar izraža določilo: ukvarjati se s pripravami na potovanje; ukvarjati se s popravilom ure popravljati jo / babica se je ukvarjala z dojenčkom; ukvarjati se z bolniki, ranjenci negovati jih, skrbeti zanje; zdravnik se je dolgo ukvarjal s ponesrečencem; ukvarjati se sam s seboj / ukvarjati se z delom, nalogo; s to risbo se ukvarja že več tednov jo izdeluje, dokončuje / ukvarjati se z mislijo na koga misliti na koga; ukvarjati se z načrtom za beg; zadnje mesece se zelo ukvarja s svojo usodo razmišlja o njej 2. imeti kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela: ukvarjati se s popravljanjem dežnikov; ukvarjati se z zdravljenjem / ukvarjati se z obrtjo, s trgovino; prebivalci teh krajev se ukvarjajo z živinorejo / ukvarjati se z ročnim delom; ukvarjati se z zajci gojiti zajce / poklicno, strokovno se ukvarjati s čim // imeti kaj za predmet svojega dela sploh: ukvarjati se z domačimi opravili; ukvarjati se s pisanjem pesmi; s kuho se ukvarja mati kuha; v prostem času se ukvarja s slikanjem slika; ukvarjati se z vrtnarjenjem vrtnariti / s tem primerom se ukvarja policija ga rešuje; s to temo se ukvarjajo vsi časopisi pišejo o njej 3. imeti kaj za predmet proučevanja: ukvarjati se z zgodovino slovenskega jezika / z vremenoslovjem se ukvarja kot amater / medicina se ukvarja z boleznimi; s temi vprašanji se ukvarja sociologija / ukvarjati se z barvami, s kamni; sistematično se ukvarjati z žuželkami 4. biti dejaven v tem, kar izraža določilo: v teh krajih se s kulturo ukvarja zlasti učiteljstvo; ukvarjati se s politiko, športom 5. biti na razpolago komu zaradi urejanja kakih stvari: uslužbenka se je z vsako stranko ukvarjala približno deset minut; prodajalka se je dolgo ukvarjala z njim / nimam časa, da bi se ukvarjal s takimi malenkostmi // biti v dejavnem stiku s kom: ukvarjati se z družino; z otroki se noče ukvarjati; veliko se ukvarja z bolnim očetom / učitelj se ukvarja z vsakim učencem posebej ♪
  16.      uláčniti  -im dov. (á ȃ) povzročiti občutek potrebe po jedi: svež zrak jih je ulačnil uláčniti se postati lačen: z delom, veslanjem se je zelo ulačnil ♪
  17.      ulákotiti  -im tudi ulakotíti -ím dov., ulákotil tudi ulakótil (á ā; ȋ í) povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, dolga vožnja jih je ulakotila; studenčnica ga je dodobra ulakotila ulákotiti se, tudi ulakotíti se postati lačen: na svežem zraku se otroci hitro ulakotijo ♪
  18.      ulánka  -e ž (ȃ) nekdaj, zlasti v poljskem okolju kratek plašč, navadno modre barve, z dvema vrstama gumbov, značilen za ulane: bil je oblečen v ulanko ♪
  19.      ulcerózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. razjeden, čirav: ulcerozno tkivo / ulcerozno vnetje črevesne sluznice ulkusno ♪
  20.      uléči se  uléžem se dov., ulézi se ulézite se; ulégel se ulêgla se; nam. uléč se in ulèč se (ẹ́ ẹ̑) 1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: razgrnil je odejo po tleh in se ulegel; zaspi takoj, ko se uleže; uleči se na posteljo, v travo; uleči se na bok, hrbet, trebuh / konj se je ulegel vznak // namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: ulegel se je k popoldanskemu počitku; po kosilu se navadno uleže za kako uro; brez skrbi se ulezi, te bom že pravočasno zbudila 2. redko, s prislovnim določilom namestiti se, razprostreti se na površini; leči: prah se je ulegel na pohištvo / gošča se je ulegla na dno usedla / mrak se je zgodaj ulegel na polja / ta misel se mu je kot mora ulegla na dušo 3. zaradi lastne teže postati nižji, gostejši: kupi listja, sena so se ulegli; sneg se je že toliko ulegel, da je primeren za smuko 4. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: matica, prečka se je lepo ulegla v vdolbino ● čevlji se uležejo po nogi po obliki, velikosti prilagodijo nogi; ekspr. starost se je ulegla nanj postaral se je, ostarel je; vznes. ulegel se je k večnemu počitku umrl je; ekspr. prijazen fant se mu je takoj ulegel v srce mu je postal všeč, se mu je priljubil ♪
  21.      ulégati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: ne ulegaj se na vlažna tla / živina se je ulegala k počitku // večkrat leči: v takem hlevu se živali lahko ulegajo; ulegati se in vstajati 2. redko, s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini; legati: prah se ulega na pohištvo / noč se je počasi ulegala na mesto / žalost se ji je ulegala na obraz 3. zaradi lastne teže postajati nižji, gostejši: sneg se že ulega 4. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: os se dobro ulega v ležaj ♪
  22.      ulékniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) ukriviti se, upogniti se navznoter v ledvenem delu: mačka se je uleknila in zlezla pod ograjo; krava se ulekne, če jo pogladiš po hrbtu / konj se je v diru uleknil / njeno telo se je uleknilo zaradi nenadne ostre bolečine / ulekniti hrbet // dobiti navzdol, navznoter rahlo ukrivljeno obliko: vrbova šiba se lepo ulekne / zaradi prevelike obremenitve se je deska uleknila rahlo upognila; vrv za perilo se je precej uleknila povesila ∙ ekspr. hrib se je uleknil v položno dolino polagoma, v rahlem loku prešel uléknjen -a -o: mačka z uleknjenim hrbtom; pot je speljana po uleknjenem žlebu; uleknjena drža; sedela je pokonci, uleknjena v križu; uleknjeno telo ∙ ekspr. žimnica je bila precej uleknjena ugreznjena; ekspr. solze so mu tekle po uleknjenih licih udrtih ♪
  23.      uletéti se  -ím se dov., ulêtel se (ẹ́ í) star. 1. upehati se, utruditi se: kar naj hiti in dela, se bo že uletel / konj se je po nekaj vožnjah uletel 2. unesti se: mlad in zaletav je še, pa se bo že uletel / čakali so v zavetju, da se je nevihta uletela polegla; jeza, slaba volja se uleti ♪
  24.      uležánost  -i ž (á) lastnost uležanega: uležanost vina / uležanost gnoja ∙ knjiž. kritiki so pohvalili uležanost igralčevega glasu sproščenost, obvladanost ♪
  25.      uležáti se  -ím se dov. (á í) z ležanjem, neuporabo doseči potrebno, ustrezno kakovost: meso se mora uležati; jabolka so se že uležala; pivo, vino se je dobro uležalo / gnojijo le z gnojem, ki se je uležal; njive letos niso obdelali, da bi se zemlja uležala / pred tiskom se mora papir dobro uležati ∙ ekspr. vtisi za umetniško obdelavo se morajo uležati se urediti; se časovno odmakniti uležáti knjiž. z ležanjem potlačiti, pomečkati; poležati: uležati posteljo; izletniki so uležali travo uležán -a -o: dobro uležan gnoj; uležana jabolka ∙ hoditi po uležanem snegu sprijetem, zgoščenem ♦ les. uležani les osušen les, ki ob različnih vplivih, zlasti spremembi vlažnosti, ohranja svojo obliko ♪

   39.574 39.599 39.624 39.649 39.674 39.699 39.724 39.749 39.774 39.799  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA