Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (3.826-3.850)



  1.      razčločenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razčlovečenega: razčlovečenost sodobne potrošniške družbe / film prikazuje nasilje in razčlovečenost
  2.      razčlovečeváti  -újem nedov.) odvzemati, odstranjevati človeške vrednote, dostojanstvo: vojne človeštvo razčlovečujejo razčlovečujóč -a -e: razčlovečujoče posledice potrošniške miselnosti
  3.      razčločiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo: potrošniška miselnost človeka razčloveči / razčlovečiti odnose med ljudmi / delo ob tekočem traku lahko človeka razčloveči razčločen -a -o: razčlovečen človek; razčlovečena družba
  4.      razčvekáti  -ám dov.) slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: ne povej ji, vse bo razčvekala razčvekáti se razgovoriti se: razčvekali sta se o vseh mogočih stvareh
  5.      razdelítven  -a -o prid. () nanašajoč se na razdelitev: razdelitveni ključ, načrt / razdelitvena komisija
  6.      razdelívec  -vca m () 1. teh. priprava, ki omogoča pretok plina, vode v več smeri: vdelati razdelivec / razdelivec plina 2. avt. priprava, ki omogoča dovajanje vžigalne napetosti posameznim svečkam bencinskega motorja: pregledati razdelivec 3. nestrok. priprava z vtičem in dvema ali več vtičnicami, strok. razvodnica: v sobi je premalo vtičnic, zato potrebujemo razdelivec
  7.      razglabljávec  -vca m () knjiž. kdor (rad) razglablja: vztrajen razglabljavec
  8.      razlastítven  -a -o prid. () nanašajoč se na razlastitev: razlastitveni načrt ♦ jur. razlastitveni postopek
  9.      razmejítven  -a -o prid. () nanašajoč se na razmejitev: razmejitvena črta / razmejitvena komisija
  10.      raznobárven  -vna -o prid. () ki je različnih barv: raznobarvni balončki, trakovi; raznobarvno cvetje ♦ šah. raznobarvna lovca lovca bele in črne barve, ki se premikata po poljih različne barve
  11.      razorožítven  -a -o prid. () nanašajoč se na razorožitev: razorožitveni postopek / razorožitvena konferenca
  12.      rázoven  -vna -o prid. (á) šport., v zvezi razovna stoja stoja na rokah, izvedena počasi z uleknjenim telesom: narediti razovno stojo rázovno prisl.: stoja razovno
  13.      razpolóven  -vna -o prid. (ọ̑) kem., navadno v zvezi razpolovni čas, razpolovna doba čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi
  14.      razporedítven  -a -o prid. () nanašajoč se na razporeditev: razporeditven način / razporeditvene enote
  15.      razpodati  -pom dov. (ẹ́) star. povedati: razpovedal mu je vse, kar je vedel / po vsej vasi je razpovedala, da se je vrnil razglasila
  16.      razpoznáven  -vna -o prid. (á ā) 1. ki se da razpoznati: lahko razpoznavni portreti; predmet na sliki je težko razpoznaven / obrisi gor so bili komaj razpoznavni 2. s katerim se razpoznava: razpoznavni postopek / razpoznavni znak; razpoznavno geslo ◊ med. razpoznavno cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi
  17.      razpráven 1 -vna -o prid. () nanašajoč se na razpravo: razpravna tehnika / razpravni zapisnik / določiti razpravni dan / razpravna dvorana
  18.      razpráven 2 -vna -o prid. (á) nanašajoč se na razpravljanje: razpravni jezik na kongresu je bila tudi ruščina
  19.      razpravljávec  -vca m () kdor razpravlja: razpravljavci so temo pogovora razširili; izjave razpravljavcev
  20.      razsévek  -vka m (ẹ̑) med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen: obsevati razsevke; razsevki v pljučih
  21.      razstávek  -vka m () knjiž. razstavni predmet: razstavki so izbrani iz množice najdenih predmetov
  22.      razstáven  -vna -o prid. () nanašajoč se na razstávo: razstavni paviljon; urediti razstavni prostor / razstavni predmet; razstavno blago / razstavni katalog / razstavna galerija; stalna razstavna zbirka
  23.      razstavljávec  -vca m () kdor kaj razstavlja: na razstavi ima vsak razstavljavec po tri dela; med razstavljavci na velesejmu so večinoma domača podjetja; razstavljavec slik
  24.      razsvečeváti  -újem nedov.) zastar. razsvetljevati: luna mu je razsvečevala pot
  25.      razsvetíti  -ím dov., razsti; razstil ( í) rel. odvzeti, razveljaviti posvetitev: razsvetiti oltar razsvečèn -êna -o: razsvečena cerkev

   3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA