Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (37.399-37.423)


  1.      šémber  [bǝr] medm. (ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: šember, zdaj pa vemo, kdo je kriv ♪
  2.      šembíljski  -a -o prid. (ȋ) etn., v zvezi šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj ♪
  3.      šémbraj  -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: šembraj, to pa ne ♪
  4.      šènt  šénta in šênta m (ȅ ẹ́, é) 1. evfem. hudič: šent ga je zmamil; živ je kakor šent / kot kletvica šent! ti šent ti 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil / doma ima vsega šenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: ni šent, da bi tega ne uredili b) začudenje: šent, kako si suh c) močno čustveno prizadetost: šent ga vedi, zakaj nas tako žali č) jezo, nejevoljo nad kom: da bi te šent šénta in šênta pog., ekspr.: kaj, šenta, si mu storil ♪
  5.      šéntaj  -te medm. (ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: šentaj, to pa ni slabo; šentajte no ♪
  6.      šentflorjánski  -a -o [šen in šǝn] prid. (ȃ) iron., v zvezi dolina šentflorjanska dežela z licemerskimi, nekulturnimi prebivalci, razmerami: Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar) ♪
  7.      šentflorjánstvo  -a [šen in šǝn] s (ȃ) lastnosti, kakršne so imeli prebivalci Cankarjeve doline šentflorjanske: pisatelj biča šentflorjanstvo ♪
  8.      šentjánžev  -a -o [šen in šǝn] prid. (á) nanašajoč se na šentjanževo: šentjanžev dan ♦ bot. šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum ♪
  9.      šentjánževka  -e [šen in šǝn] ž (á) bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum ♪
  10.      šentjánževski  -a -o [šen in šǝn] prid. (á) nanašajoč se na šentjanževo: šentjanževska noč / šentjanževski kres kres na kresni večer ♪
  11.      šentjernéjski  -a -o [šen in šǝn] prid. (ẹ̑) zgod., v zvezi šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov ♪
  12.      šentlóvrenka  -e [šen in šǝn] ž (ọ̑) agr. trta s srednje velikimi, temno modrimi grozdi, ki se goji zlasti v Posavju: gojiti šentlovrenko // vino iz grozdja te trte: piti šentlovrenko ♪
  13.      šépanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od šepati: zaradi njegovega šepanja so hodili počasneje ♪
  14.      šépast  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepast človek; bil je šepast in grbast / šepast konj / šepasta noga 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepast stol; omara je že stara in šepasta // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepasti verzi; tvoja logika je šepasta / njegova angleščina je zelo šepasta slaba, nepravilna ♪
  15.      šépav  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepava je že od rojstva / šepav konj / šepavi koraki; šepava hoja 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepava miza // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepavi verzi; tvoji razlogi so šepavi neprepričljivi, neutemeljeni / govori šepavo francoščino slabo, nepravilno ♪
  16.      šépavost  -i ž (ẹ́) značilnost šepavega človeka: trpel je zaradi bolehnosti in šepavosti / ekspr. šepavost verzov ♪
  17.      šépec  -pca m (ẹ̑) redko šepavec: grbec in šepec ♪
  18.      šepetálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delovno mesto šepetalca ♪
  19.      šepetálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delo šepetalke v gledališču ♪
  20.      šepetánje  -a s (ȃ) glagolnik od šepetati: slišati je bilo nerazločno šepetanje / šepetanje trave v vetru ♪
  21.      šepetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si marsikaj šepetali o njem / to se ne sme zgoditi, je šepetala; pren., ekspr. listje je šepetalo v vetru 2. gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila: šepetati igralcu kak odlomek; dobro šepetati šepetáje: pogovarjala sta se šepetaje, da ju ne bi kdo slišal; šepetaje so mu razložili svoj načrt šepetajóč -a -e: spremil ga je do vrat, šepetajoč mu nekaj na uho; šepetajoč glas; šepetajoči valovi; šepetajoče ustnice; prisl.: šepetajoče je ponovila ta stavek šepetán -a -o: besede, šepetane v temi ♪
  22.      šépniti  -em, tudi šepníti in šépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: sklonil se je k njemu in mu nekaj šepnil; šepniti na uho, v uho / so že tu, je šepnila ♪
  23.      šepráka  -e ž (á) nar. belokranjsko vejevje, dračje: nabirati, sežigati šeprako ♪
  24.      šêrbet  in šerbét -a m (ȇ; ẹ̑) osvežujoča orientalska pijača iz razredčenega sadnega soka s sladkorjem, dišavami: piti šerbet / vanilijev šerbet ♪
  25.      šêrifski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na šerife: šerifska služba / šerifska zvezda ♪

   37.274 37.299 37.324 37.349 37.374 37.399 37.424 37.449 37.474 37.499  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA