Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (3.726-3.750) 
- prosvétar tudi prosvetár -ja m (ẹ̑; á) žarg., šol. prosvetni delavec: strokovno posvetovanje prosvetarjev ♪
- prosvétarka tudi prosvetárka -e ž (ẹ̑; á) žarg., šol. prosvetna delavka ♪
- prosvétarski tudi prosvetárski -a -o prid. (ẹ̑; á) nanašajoč se na prosvetarje: prosvetarski sestanki ♪
- prosvéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prosveto: a) prosvetno delo, življenje / prosvetni dom; kulturno-prosvetno društvo b) prosvetna služba je težka / prosvetni delavec ♦ ped. prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu ♪
- prosvetítelj -a m (ȋ) kdor koga prosvetljuje: narodni buditelj in prosvetitelj / slovanska prosvetitelja Ciril in Metod ♪
- prosvetíteljski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prosvetitelje: prosvetiteljsko delovanje / prosvetiteljska doba razsvetljenska doba ♪
- prosvetlíti -ím dov., prosvétli in prosvêtli; prosvétlil (ȋ í) s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: prosvetliti delavce, kmete / zdravstveno prosvetliti prosvetljèn -êna -o: prosvetljeni narodi ∙ prosvetljeni absolutizem razsvetljeni absolutizem ♪
- prosvetljênec -nca m (é) razsvetljenec: enciklopedisti in prosvetljenci ♪
- prosvetljênost -i ž (é) značilnost prosvetljenega človeka: visoka stopnja prosvetljenosti / doseči zdravstveno prosvetljenost ♪
- prosvetljênski -a -o prid. (é) razsvetljenski: prosvetljenska miselnost / prosvetljensko obdobje ♪
- prosvetljênstvo -a s (ē) razsvetljenstvo: ideje prosvetljenstva / prosvetljenstvo in predromantika ♪
- prosvetljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prosvetljevanje: prosvetljevalna vloga knjige / knjiž. prosvetljevalni proces ♪
- prosvetljevánje -a s (ȃ) glagolnik od prosvetljevati: prosvetljevanje podeželskega prebivalstva / zdravstveno prosvetljevanje ♪
- prosvetljeváti -újem nedov. (á ȗ) s poučevanjem, izobraževanjem prizadevati si, da bi kdo mislil, delal brez predsodkov, razumno: prosvetljevati kmečko prebivalstvo / zdravstveno prosvetljevati ♪
- prosvétnik -a m (ẹ̑) knjiž. prosvetni delavec: zbrali so se vsi prosvetniki kraja ♪
- próticerkvén -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je proti cerkvi: proticerkveno delovanje / proticerkveni spisi ♪
- prótičlovéški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) ki je proti človeku: pesnikov obračun s protičloveškimi in protinarodnimi silami / ekspr. protičloveško ravnanje okupatorjev nečloveško ♪
- prótidržáven -vna -o prid. (ọ̑-á) ki je proti državi: obtožen je bil zaradi protidržavnega delovanja / slabš. protidržavni elementi ♪
- prótinaráven -vna -o prid. (ọ̑-á) ki je v nasprotju z zakoni narave: protinaraven razvoj / protinaravno dejanje ♪
- prótiobveščeválen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih obveščevalcev: protiobveščevalni oddelek / protiobveščevalna služba ♪
- prótipostáven -vna -o prid. (ọ̑-á) star. protizakonit: protipostavna odločba ♪
- prótipráven -vna -o prid. (ọ̑-ā) ki je v nasprotju s pravom: protipravna prisvojitev zemljišča; protipravno dejanje prótiprávno prisl.: protipravno pridobljeno premoženje ♪
- prótisámoupráven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ-á) ki je proti samoupravi ali samoupravljanju: protisamoupravno delovanje / birokratsko, protisamoupravno odločanje ♪
- protislóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek ♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge protislóvno prisl.: govoriti protislovno ♪
- prótislovénski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) ki je proti Slovencem ali Sloveniji: protislovenske demonstracije v Trstu / protislovenski časopis ♪
3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 
