Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (36.849-36.873)


  1.      strésanje  -a s (ẹ́) glagolnik od stresati: stresanje vej v vetru / stresanje z glavo / stresanje od mraza / stresanje drobtin s prta ♪
  2.      strésati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: konj stresa grivo; stresati hruško, jablano; šipe so se stresale od grmenja; vihar se zaganja v kočo, da se kar stresa / stresal ga je, da bi ga prebudil; stresati koga za ramo / pri pozdravu stresati komu roko / jok, smeh mu stresa telo; brezoseb. stresa ga ob misli na prizore, ki jih je videl; stresati se od groze, strahu // delati hitre, sunkovite gibe: stresati z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza jo stresa / mraz ga stresa (po hrbtu) 2. ekspr. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom stresa dolino; kriki so stresali ozračje 3. s tresenjem spravljati kam kaj sipkega, drobnega: stresati grozdje v čeber, krompir na kup; stresati orehe; ekspr. oblaki stresajo dež in točo na polje // redko raztresati: stresati papirčke po tleh; košara je prepolna, zato se jabolka stresajo 4. s tresenjem odstranjevati: stresati drobtine s prta; veter stresa liste, sadeže z drevesa / stresati pepel s cigarete otresati // s tresenjem delati, da na čem ni več določene stvari: stresati prt; ne stresajte rjuh skozi okno ● ekspr. stresati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. stresati jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. letnice, podatke je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; ekspr. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. že spet stresa sitnost sitnari; ekspr. stresati smeh zelo se smejati; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno strésati se ekspr. izražati svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se stresa nad njo; v službi ima težave, doma se pa stresa stresáje: stresaje z glavo, mu je segel v besedo stresajóč -a -e: jokal je, stresajoč glavo; nebo in zemljo stresajoč grom; telo stresajoč smeh; prim. iztresati ♪
  3.      stresávati  -am nedov. (ȃ) stresati: veter stresava drevje; veje se stresavajo / stresavati z glavo / mraz ga stresava ♪
  4.      strésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko stresti: veter je stresnil šipe; stresniti koga za ramo / mraz ga je stresnil; brezoseb. stresnilo ga je po vsem telesu / dekle se je stresnilo, ko je prijelo starca za roko; od strahu se stresniti ♪
  5.      strésti  strésem dov., strésite in stresíte; nam. strést in strèst (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premakne, navadno sem in tja: veter strese veje; počilo je, da so se stresla okna / stresel ga je, da bi ga zbudil; stresti koga za ramo / pri pozdravu stresti komu roko / pog. elektrika ga je stresla; brezoseb. streslo ga je, ko je prijel za električno žico / jok ji je stresel telo; brezoseb. streslo ga je ob tej misli; stresti se od groze, strahu // narediti hiter, sunkovit gib: komaj opazno je stresel z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza mu je stresla ude / mraz ga je stresel (po hrbtu) 2. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom je stresel pobočja; nenaden krik strese ozračje 3. s tresenjem spraviti kam kaj sipkega, drobnega: stresti krompir na kup; stresti zrnje v vrečo / stresti polento na krožnik; stresti steljo pod živino // redko raztresti: spotaknila se je in stresla jagode 4. s tresenjem odstraniti: stresti drobtine s prta; stresti sadeže z drevesa // s tresenjem narediti, da na čem ni več določene stvari: stresti obleko, prt ● ekspr. stresti jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. na fanta je stresel ploho kletvic s kletvicami je izrazil svojo jezo, nejevoljo; ekspr. stresel sem iz njega vse, kar me je zanimalo izvedel; ekspr. stresti kaj iz rokava povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; stresti koga za lase, za ušesa povleči; ekspr. zaklel je, da se je zemlja stresla zelo strésti se ekspr. izraziti svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se je stresel nanj; otroci ga ujezijo, potem se pa na ženo strese strésen -a -o: stresen krompir; stresena krpa; prim. iztresti ♪
  6.      stréšica  -e ž (ẹ́) 1. manjšalnica od streha: strešica nad vhodnimi vrati; lesena, steklena strešica 2. lingv. grafično znamenje a) kot sestavina nekaterih črk: napisati manjkajoče strešice; strešica na č, š b) za široki dolgi naglašeni samoglasnik: zaznamovati s strešico; strešica, krativec in ostrivec ♪
  7.      stréti  strèm tudi stárem dov., strì stríte; stŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo: streti lešnik, oreh; streti lupino; streti s kleščami; zaradi nepazljivosti so se jajca strla / streti kozarec, posodo / pri mučenju so mu strli prste // polomiti, pokvariti: streti stol; kolo se je strlo / streti ptici peruti zlomiti // s silo, pritiskom uničiti, usmrtiti: streti črva / streti kači glavo 2. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: streti sovražnikov odpor, stavko / nič ni moglo streti njegove samozavesti; streti komu voljo 3. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, brez volje do življenja: bridkost, nesreča, obup stre človeka; ta novica bo mater strla; njegove besede so me popolnoma strle / moralno streti koga 4. odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so strle ves lan ● ekspr. bolezen in domotožje sta ga strli v nekaj tednih sta povzročili, da je umrl; ekspr. spravi se, sicer ti strem kosti te zelo pretepem; ekspr., streti okove osvoboditi se; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; ekspr. streti sovražnika premagati; ekspr. streti komu srce čustveno ga zelo prizadeti; ekspr. streti koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga stŕt -a -o: strt oreh; njegov obraz je strt; sovražnik še ni strt; strto srce; biti duševno in telesno strt; prisl.: strto vzdihniti ♪
  8.      streznítev  tudi iztreznítev -tve ž (ȋ) glagolnik od strezniti: pijanost in streznitev / tisti časi so zahtevali streznitev; v zadnjem romanu se kaže avtorjeva streznitev ♪
  9.      strézniti  -im tudi iztrézniti -im dov. (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da postane kdo trezen: strezniti pijanega človeka; polili so ga z mrzlo vodo, da bi se streznil; v trenutku se je streznil 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: nesreča jo je streznila; prijatelji so ga skušali strezniti; te besede so ga streznile kot mrzla prha; fant se je streznil in začel študirati stréznjen tudi iztréznjen -a -o: streznjen človek; streznjen pogled na svet; ni še popolnoma streznjen ♪
  10.      stréznjenje  tudi iztréznjenje -a s (ẹ́) glagolnik od strezniti: streznjenje pijanca; sredstvo za streznjenje / prvemu navdušenju je sledilo streznjenje ♪
  11.      stréznjenost  tudi iztréznjenost -i ž (ẹ́) stanje streznjenega človeka: streznjenost po dolgem popivanju / ekspr. pesnikova streznjenost ♪
  12.      streznjeváti  -újem tudi iztreznjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kdo trezen: svež zrak ga je počasi streznjeval; streznjevati se iz pijanosti 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: prijatelj ga je streznjeval; taki primeri streznjujejo človeka streznjujóč tudi iztreznjujóč -a -e: to je bil streznjujoč sklep; streznjujoče sredstvo; prisl.: to je vplivalo nanj streznjujoče ♪
  13.      stréža  -e ž (ẹ́) knjiž. prostor, kjer lovec čaka divjad pri skupnem lovu; stojišče: iti na strežo ♪
  14.      strežáč  -a m (á) zidarski pomožni delavec: strežača mešata beton / zidarski strežač ♪
  15.      strežájka  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki streže gostom, navadno nepoklicno: strežajke na svatbi, veselici 2. v nekaterih deželah služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: pozvoniti strežajki ♪
  16.      stréžba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od streči: prevzel je strežbo v obednici; počasna, spretna strežba; strežba s toplimi jedmi / šef strežbe / solidna strežba gostov / strežba kupcem / bolniška strežba / za strežbo ima več služabnikov / strežba zidarjem / strežba strojem ◊ gost. dunajska strežba pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih; etažna strežba strežba hotelskim gostom v njihovih sobah; francoska strežba pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč ♪
  17.      stréžnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki streže: za strežnice na gostiji so najeli mlada dekleta; hitra, prijazna strežnica 2. bolnišnična delavka, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: v bolnici potrebujejo nekaj novih strežnic / bolniška strežnica 3. v nekaterih deželah služabnica, zlasti za osebno strežbo: pozvoniti strežnici ♪
  18.      stréžnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor streže: radi so ga najemali za strežnika; hiter, prijazen strežnik 2. bolnišnični delavec, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: bolnik je pozvonil strežniku / bolniški strežnik 3. v nekaterih deželah služabnik, zlasti za osebno strežbo: strežnik mu je prinesel zajtrk; livrirani strežniki 4. v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih: duhovnik in strežniki ♪
  19.      strgáča  -e ž (á) 1. priprava za strganje, odstranjevanje: postrgati umazanijo s strgačo; z železno strgačo je zgladil rob police // priprava za strganje, drobljenje: naribati hren na strgačo 2. nar. tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja navadno za sušenje sena: naložiti seno na strgačo ◊ les. rašpa; rib. vlačilna mreža za lovljenje živalskih organizmov z morskega dna; zool. s hitinastimi zobci pokrit jezik večine mehkužcev ♪
  20.      strgálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strganje: postružiti parket s strgalnim strojem; strgalna priprava / strgalni nož ♦ teh. strgalni transporter transporter z jeklenimi lopatami na brezkončni verigi ♪
  21.      strgálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) 1. orodje ali stroj za strganje, odstranjevanje: očistiti, ostrgati s strgalnikom; strgalnik iz pločevine // priprava za odstranjevanje blata, zemlje s podplatov: na strgalniku pred hišo si je očistil blato s čevljev 2. priprava za strganje, drobljenje: strgati testo na strgalniku; strgalnik za hren, korenje ◊ agr. priprava ali stroj za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; gozd. orodje za odstranjevanje lubja; les. skobljič z dvema ročajema za izravnavanje, čiščenje krivin na obdelovancu ♪
  22.      stŕgati  -am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄) 1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti // potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati / ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino 2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje 3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju ● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost ♪
  23.      stŕgati  -am stil. stŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s sunkovitim potegom narediti, da kaj ni več celo: strgati nit; struna, vrv se strga / konj se je strgal in oddirjal po cesti; pes se strga z verige 2. s sunkovitim potegom odstraniti: strgati lepak z zidu; strgati obleko s koga; strgati si obvezo z rane ∙ ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo 3. s trganjem narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: pes mu je strgal hlače; zataknila se je in si strgala krilo // s trganjem poškodovati, uničiti: strgati knjigo; pismo je strgal na drobne koščke 4. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: otroci strgajo veliko obleke; čevlje je strgal v enem mesecu; pri takem delu se obleka hitro strga stŕgan -a -o: strgana nit; strgane nogavice; strgan in bos hodi okrog ∙ pog. govori kakor strgan dohtar veliko, spretno; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prim. iztrgati ♪
  24.      stríc  -a m (í) 1. očetov ali materin brat: stric je prišel na obisk; ima tri strice in eno teto / stric po materi / mali ali mrzli stric očetov ali materin bratranec // navadno kot nagovor starejši znan moški: kam ste namenjeni, stric 2. ekspr. človek, ki zaradi svojega položaja lahko posreduje za koga: brez strica tega ne bi dosegel; ima veliko zvez in stricev ● biti, ostati (doma) za strica v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek ♪
  25.      stríčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na strica: stričev obraz / stričevo posestvo / slediti stričevemu zgledu; spomnil se je stričevih besed ♪

   36.724 36.749 36.774 36.799 36.824 36.849 36.874 36.899 36.924 36.949  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA