Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (36.549-36.573)



  1.      stêklast  -a -o prid. (é) podoben steklu: steklaste kamnine; steklasta snov; tanka steklasta obloga / steklast sijaj premoga; steklast videz tkanin / ima čisto steklaste oči ♦ agr. steklast krompir krompir, ki je zaradi bolezenskih sprememb trd in prosojen stêklasto prisl.: kapljice rose so se steklasto svetile v jutranjem soncu; steklasto prozoren kamen
  2.      steklén  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na steklo: stekleni drobci so ležali po tleh; pripravljati stekleno maso / ogrlica iz steklenih biserov; stekleni kozarci; steklena embalaža; steklena vaza; stekleno posodje / steklen lesk oči / s steklenim pogledom je gledal v daljavo s pogledom, pri katerem so oči nepremične in veke široko razprteagr. steklen krompir krompir, ki je zaradi bolezenskih sprememb trd in prosojen; elektr. stekleni izolatorji; teh. stekleni papir zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla, za brušenje, glajenje lesa; tekst. steklena tkanina tkanina, stkana iz steklenih vlaken; steklena vlakna vlakna, narejena iz omehčanega stekla stekléno prisl.: stekleno gledati; stekleno se svetiti; stekleno modro nebo; sam.: kar je bilo steklenega, so pri selitvi dobro zavarovali
  3.      steklenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati podoben steklu: riž je na vroči masti počasi steklenel 2. ekspr. postajati negiben, tog: stekleneli so od groze // v zvezi z oči ostajati na široko odprt in nepremičen: bolniku so oči že steklenele / od groze so jim oči steklenele
  4.      stekleníca  -e ž (í) višja steklena posoda za tekočine z ozkim, podolgovatim grlom: napolniti steklenico; odpreti, zamašiti steklenico; piti iz steklenice; natočiti vino v steklenico; litrska steklenica; okrogla, ploščata, trebušasta steklenica; steklenica iz zelenega stekla; pokrovčki za steklenice / slatinska steklenica; termos steklenica steklenica z dvema stenama, ki le malo prepušča toploto; steklenica za pivo, za peneča se vina; grlo, vrat steklenice / pločevinasta, porcelanasta steklenica / steklenica olja, piva, vina // vsebina steklenice: izpiti steklenico do dna ● ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače)fiz. leydenska steklenica nekdaj kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja plast kovine; gost. bordoška steklenica s kratkim vratom za temna in rdeča vina, 0,7 l; kem. reagenčna steklenica rjava ali brezbarvna steklenica za shranjevanje reagentov, kemikalij
  5.      stekleníčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na steklenico: pentljo je pritrdila na steklenični vrat / steklenično vino ustekleničeno vinoagr. steklenična klet klet, kjer je spravljeno vino v steklenicah stekleníčno prisl.: obleka steklenično zelene barve
  6.      steklenína  -e ž (í) stekleni izdelki: prodajati steklenino; porcelan in steklenina / v vežnih oknih se je zatresla steklenina so se zatresle šipe; ima dosti steklenine steklene posode / laboratorijska steklenina
  7.      steklína  -e ž (í) nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev: v okolici se je pojavila steklina; cepiti proti steklini / znaki stekline ♦ vet. gozdna ali silvatična steklina steklina gozdnih živali; mestna ali urbana steklina pri živalih v naseljih
  8.      stêklo  -a s (é) trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov: steklo se tali; obdelovati, proizvajati steklo; barvasto, brezbarvno, motno steklo; drobci stekla; posoda iz stekla / jensko steklo odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom; neprebojno steklo; optično steklo ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav; nož za steklo // izdelek iz take snovi, zlasti v obliki plošče: steklo je padlo na tla in se razbilo; obrisati orošena stekla; sončni mrk so opazovali skozi zatemnjeno steklo; slišalo se je žvenketanje stekel v oknih šip / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari // stekleni izdelki: kupiti steklo za zasteklitev; omara za steklo stekleno posodo / embalažno steklo; muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Muranaekspr. umakni se, saj nisi iz stekla delaš mi senco; ekspr. trgovina je vsa v steklu ima veliko steklenih elementov; ekspr. dati kaj pod povečevalno steklo natančno in vsestransko proučitiarhit. ornamentno steklo ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; fiz., kem. kronsko steklo ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; svinčevo steklo ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. laboratorijsko steklo odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati; topno steklo v vodi topna steklasta zmes kalijevih in natrijevih silikatov; vodno steklo topno steklo; min. rusko steklo rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; obrt. pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek; petr. vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke; matirano steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; okensko steklo v obliki tankih plošč, ki se uporabljajo zlasti za zastekljevanje; plosko ali ravno steklo v obliki plošč; urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporabja za pokrivanje steklenih posodic; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem; zeleno steklo zelene barve za izdelavo steklenic; žično steklo z vdelano mrežo iz tanke žice; um. slikati na steklo
  9.      stêklobrusílec  -lca [c in lc] m (ē-) delavec, ki z brusom obdeluje steklene predmete: izučiti se za steklobrusilca; steklopihalci in steklobrusilci
  10.      stêklopiháč  -a m (ē-á) delavec, ki s pihanjem oblikuje steklene predmete: izučil se je za steklopihača
  11.      stêklopihálec  -lca [c tudi lc] m (ē-) delavec, ki s pihanjem oblikuje steklene predmete: steklopihalci in steklobrusilci
  12.      steklorézec  -zca m (ẹ̑) delavec, ki razrezuje steklo, steklene plošče: steklobrusilci in steklorezci / redko steklorezec je prišel vstavit v okno novo šipo steklar
  13.      stêkloslikár  -ja m (ē-á) 1. um. kdor se ukvarja s slikanjem na steklo ali s sestavljanjem kosov barvastega stekla v sliko: baročni, srednjeveški stekloslikarji 2. kdor poklicno slika okrasje na steklene izdelke ali izdeluje napisne plošče: zaposliti se v steklarni kot stekloslikar
  14.      steljárjenje  -a s (á) glagolnik od steljariti: prepovedati prepogosto steljarjenje; urediti steljarjenje z zakonom
  15.      steljerája  -e ž () nar. koroško skupno pripravljanje stelje, navadno s klestenjem smrekovih vej: rad je hodil na steljerajo; steljeraja in gnojvoža
  16.      stéljka  -e ž (ẹ̑) bot. ena ali več celic, ki predstavljajo rastlino brez korenin, stebla in listov: zgradba steljke
  17.      stemnítev  -tve [tǝm] ž () glagolnik od stemniti se: do stemnitve so prišli v vas
  18.      sténa  -e ž (ẹ́) 1. vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: postaviti, sezidati steno; prebiti steno med sobama; pomakniti mizo k steni; obesiti sliko na steno; zabiti žebelj v steno; narediti v steni odprtine za okna; debela stena; lesena, zidana stena; stene so bile vlažne in plesnive; bel, bled kot stena / ometati, pobeliti stene; čelna stena gradu pročelje; notranje, zunanje stene hiše zidovi; predelna, premična stena / plakatna stena na katero se lepijo plakati; predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje 2. s prilastkom kar kaj omejuje, zapira ob straneh: stene jame se krušijo; s sten in stropa votline curlja voda / obložiti stene pekača s testom; stene pohištva // kar omejuje kaj votlega: stena cevi, žoge / črevesna stena; stena želodca, žile 3. alp., geogr. skoraj navpično skalnato pobočje: preplezati steno; planinca sta vstopila v steno; vzpenjati se po steni; krušljiva, previsna stena; vrh, vznožje stene / severna stena Triglava 4. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti stene med njima / z oslabljenim pomenom: loči ju stena predsodkov predsodki; med njima se je vzdigovala stena nezaupanja ● ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. pritisnil ga je ob steno spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. govoriti gluhim stenam prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. imel je samo štiri gole stene neopremljeno sobo; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; ekspr. njen obraz je bil kot stena ni izražal misli, čustevbot. stene plodnice; čeb. medcelična stena srednja stena sata; gled. četrta stena namišljena stena med avditorijem in odrom, ki ustvarja videz zaprtega odrskega prostora; grad. toplotna stena širok curek toplega zraka, ki preprečuje vdiranje hladnega zraka v prostor; zagatna stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih; les. podeskati stene; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; rožena stena sprednji in stranski del kopitne roževine
  19.      sténast  -a -o prid. (ẹ́) podoben steni: stenasto pobočje gore // ekspr. ki ima veliko sten: močno razčlenjeno stenasto gorovje ♦ grad. stenasti nosilec nosilec, ki je glede na dolžino zelo tanek
  20.      steníca  -e ž (í) 1. zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu: stenice pikajo; imeti, uničevati stenice; smrad po stenicah ♦ zool. zelena stenica žuželka, ki sesa sokove na rastlinskih poganjkih in plodovih, Palomena prasina 2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta stenica je kradla in goljufala / kot psovka priznaj, stenica, da si to storil
  21.      steníčav  -a -o prid. (í) ki ima veliko stenic: stanoval je v zanemarjeni, steničavi sobi
  22.      steníčjak  -a m () bot., v zvezi navadni steničjak peteršilju podobna rastlina z deljenimi, na spodnji strani bleščečimi se listi, Aethusa cynapium
  23.      sténj  -a m (ẹ̑) trak ali vrvica iz bombaža, ki napojen z gorljivo snovjo počasi gori in oddaja svetlobo: odviti, priviti stenj pri petrolejki; prirezati ožgani stenj; stenj pri sveči ◊ strojn. mazalka s stenjem s trakom, po katerem se cedi mazivo; tekst. stenj malo vit ali svaljkan tanek vlaknen pramen
  24.      sténjast  -a -o prid. (ẹ̑) tekst., navadno v zvezi stenjasta preja debela, malo vita navadno bombažna preja: izdelki iz stenjaste preje
  25.      stenográf  -a m () kdor poklicno stenografira: narekovati stenografu; skupščinski, sodni stenografi; sestanek slovenskih stenografov / strojni stenograf kdor piše na stenografski strojadm. debatni stenograf ki piše s hitrostjo do sto besed v minuti; parlamentarni stenograf

   36.424 36.449 36.474 36.499 36.524 36.549 36.574 36.599 36.624 36.649  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA