Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (3.601-3.625)
- prežvékati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) nar. prežvekovati: opazil je, da vol že dva dni ne prežveka / kar naprej prežveka sosedove besede ponavlja ♪
- prežvekáti -ám dov. (á ȃ) redko prežvečiti: prežvekati hrano prežvekán -a -o: hrana mora biti dobro prežvekana ♪
- prežvekávati -am nedov. (ȃ) prežvekovati: govedo prežvekava / kar naprej prežvekava svojo trditev ponavlja ♪
- prežvekoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) sesalec, ki prežvekuje: govedo je prežvekovalec; želodec prežvekovalcev; mesojede zveri in rastlinojedi prežvekovalci ♪
- prežvekoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prežvekovanje: prežvekovalni čas / prežvekovalne motnje ♪
- prežvekoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od prežvekovalec: krava je prežvekovalka ♪
- prežvekoválnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana ♪
- prežvekoválski -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na prežvekovalce: prežvekovalske navade / prežvekovalski želodec ♪
- prežvekovánje -a s (ȃ) glagolnik od prežvekovati: prežvekovanje hrane; čas za prežvekovanje / slišati je bilo le enakomerno prežvekovanje krav / prežvekovanje starih resnic ♪
- prežvekováti -újem nedov. (á ȗ) 1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje 2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje 3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja 4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel prežvekováje: govedo je ležalo, počasi prežvekovaje prežvekujóč -a -e: čreda je počivala, mirno prežvekujoč; prežvekujoče govedo ♪
- pricvèsti tudi pricvestì -cvetèm, in pricvêsti -cvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., pricvèl pricvelà in pricvêla in pricvetèl pricvetlà in pricvêtel pricvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) ekspr., navadno sedanji čas cvetoč se pojaviti: rože pricvetejo spomladi prav do hiše ● šalj. tako slabe čevlje je imel, da so mu na enem mestu nogavice pricvele na dan se pokazale ♪
- pričúven -vna -o prid. (ū) zastar. rezerven: pričuvna hrana ♪
- pridévek -vka m (ẹ̑) 1. izraz, ki se dodaja k imenu kake osebe, zlasti kot sorodstvena, socialna oznaka: ni ga več ogovarjal s pridevkom oče / za imenom je opuščal plemiški pridevek naslov // knjiž. izraz, ki se daje osebi po kaki značilnosti; vzdevek: zaradi ošabnega vedenja so mu dali pridevek novomeški Napoleon; zbadljivi pridevek se ga je hitro prijel 2. lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik; epiteton: v pesmi uporablja dosti pridevkov / okrasni ali ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo 3. redko kar se da (k) čemu zraven, povrhu; dodatek: sveža krma ne potrebuje pridevkov; kuhati fižol s pridevki ● nar. spal je v pridevku poleg skednja na seniku ◊ arheol. grobni pridevek grobni pridatek; lingv. stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe ♪
- pridobítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pridobitev: pridobitveni načini / pridobitvena sposobnost / pridobitvena dejavnost, panoga pridobitna ♪
- prídoven -vna -o prid. (í) nar. 1. koristen: pridovno delo / fant je pri živini čisto pridoven 2. delaven, priden: soseda je pridovna gospodinja ♪
- pridrvéti -ím dov. (ẹ́ í) drveč pripeljati: vlak pridrvi na postajo; motorji pridrvijo na trg / na kolesu, s kolesom pridrveti drveč se pripeljati // ekspr. prihiteti, priteči: otroci so pridrveli v razred; vsi naenkrat so pridrveli, zastar. se pridrveli v sobo ♪
- priglasítven -a -o prid. (ȋ) knjiž. prijaven: priglasitveni rok / priglasitveni obrazec ♪
- prigotóvek -vka m (ọ̑) knjiž., redko pripravek: kozmetični prigotovek ● knjiž., redko take prehrambene prigotovke je treba hraniti na hladnem izdelke ♪
- priímkoven -vna -o (ȋ) pridevnik od priimek: priimkovni slovarji ♪
- prijáven -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na prijavo: prijavni rok / prijavni obrazec; prijavna listina / prijavna in odjavna služba dejavnost, ki se ukvarja s prijavljanjem in odjavljanjem začasnega ali stalnega bivališča prebivalcev ♪
- prilagodítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prilagoditev: prilagoditvena sposobnost / prilagoditvena doba doba prilagajanja ♪
- prilagodljívec -vca m (ȋ) slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: vse življenje je bil prilagodljivec; prilagodljivec in karierist ♪
- prilástkoven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilastek 1: prilastkovna raba pridevnika ♪
- prilívek -vka m (ȋ) knjiž. pijača, zlasti za pitje ob jedi: prigrizek in prilivek / v nahrbtniku je imel tudi nekaj prilivka ♪
- prilizljívec -vca m (ȋ) star. priliznjenec: prilizljivci in hinavci ♪
3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701