Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (3.601-3.625)



  1.      prežkati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) nar. prežvekovati: opazil je, da vol že dva dni ne prežveka / kar naprej prežveka sosedove besede ponavlja
  2.      prežvekáti  -ám dov.) redko prežvečiti: prežvekati hrano prežvekán -a -o: hrana mora biti dobro prežvekana
  3.      prežvekávati  -am nedov. () prežvekovati: govedo prežvekava / kar naprej prežvekava svojo trditev ponavlja
  4.      prežvekoválec  -lca [c tudi lc] m () sesalec, ki prežvekuje: govedo je prežvekovalec; želodec prežvekovalcev; mesojede zveri in rastlinojedi prežvekovalci
  5.      prežvekoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na prežvekovanje: prežvekovalni čas / prežvekovalne motnje
  6.      prežvekoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od prežvekovalec: krava je prežvekovalka
  7.      prežvekoválnik  -a [tudi n] m () zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana
  8.      prežvekoválski  -a -o [s in ls] prid. () nanašajoč se na prežvekovalce: prežvekovalske navade / prežvekovalski želodec
  9.      prežvekovánje  -a s () glagolnik od prežvekovati: prežvekovanje hrane; čas za prežvekovanje / slišati je bilo le enakomerno prežvekovanje krav / prežvekovanje starih resnic
  10.      prežvekováti  -újem nedov.) 1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje 2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje 3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja 4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel prežvekováje: govedo je ležalo, počasi prežvekovaje prežvekujóč -a -e: čreda je počivala, mirno prežvekujoč; prežvekujoče govedo
  11.      pricsti  tudi pricvestì -cvetèm, in pricsti -ctem [-cvǝ- in -cve-] dov., pricl pricvein pricla in pricvetèl pricvetlà in prictel prictla (ǝ̀ ; é) ekspr., navadno sedanji čas cvetoč se pojaviti: rože pricvetejo spomladi prav do hiše ● šalj. tako slabe čevlje je imel, da so mu na enem mestu nogavice pricvele na dan se pokazale
  12.      pričúven  -vna -o prid. (ū) zastar. rezerven: pričuvna hrana
  13.      pridévek  -vka m (ẹ̑) 1. izraz, ki se dodaja k imenu kake osebe, zlasti kot sorodstvena, socialna oznaka: ni ga več ogovarjal s pridevkom oče / za imenom je opuščal plemiški pridevek naslov // knjiž. izraz, ki se daje osebi po kaki značilnosti; vzdevek: zaradi ošabnega vedenja so mu dali pridevek novomeški Napoleon; zbadljivi pridevek se ga je hitro prijel 2. lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik; epiteton: v pesmi uporablja dosti pridevkov / okrasni ali ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo 3. redko kar se da (k) čemu zraven, povrhu; dodatek: sveža krma ne potrebuje pridevkov; kuhati fižol s pridevki ● nar. spal je v pridevku poleg skednja na senikuarheol. grobni pridevek grobni pridatek; lingv. stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe
  14.      pridobítven  -a -o prid. () nanašajoč se na pridobitev: pridobitveni načini / pridobitvena sposobnost / pridobitvena dejavnost, panoga pridobitna
  15.      prídoven  -vna -o prid. (í) nar. 1. koristen: pridovno delo / fant je pri živini čisto pridoven 2. delaven, priden: soseda je pridovna gospodinja
  16.      pridrti  -ím dov. (ẹ́ í) drveč pripeljati: vlak pridrvi na postajo; motorji pridrvijo na trg / na kolesu, s kolesom pridrveti drveč se pripeljati // ekspr. prihiteti, priteči: otroci so pridrveli v razred; vsi naenkrat so pridrveli, zastar. se pridrveli v sobo
  17.      priglasítven  -a -o prid. () knjiž. prijaven: priglasitveni rok / priglasitveni obrazec
  18.      prigotóvek  -vka m (ọ̑) knjiž., redko pripravek: kozmetični prigotovek ● knjiž., redko take prehrambene prigotovke je treba hraniti na hladnem izdelke
  19.      priímkoven  -vna -o () pridevnik od priimek: priimkovni slovarji
  20.      prijáven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na prijavo: prijavni rok / prijavni obrazec; prijavna listina / prijavna in odjavna služba dejavnost, ki se ukvarja s prijavljanjem in odjavljanjem začasnega ali stalnega bivališča prebivalcev
  21.      prilagodítven  -a -o prid. () nanašajoč se na prilagoditev: prilagoditvena sposobnost / prilagoditvena doba doba prilagajanja
  22.      prilagodljívec  -vca m () slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: vse življenje je bil prilagodljivec; prilagodljivec in karierist
  23.      prilástkoven  -vna -o prid. () nanašajoč se na prilastek 1: prilastkovna raba pridevnika
  24.      prilívek  -vka m () knjiž. pijača, zlasti za pitje ob jedi: prigrizek in prilivek / v nahrbtniku je imel tudi nekaj prilivka
  25.      prilizljívec  -vca m () star. priliznjenec: prilizljivci in hinavci

   3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA