Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (35.174-35.198)



  1.      slátinar  -ja m () delavec v proizvodnji slatine: združenje slatinarjev
  2.      sláva  -e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast // velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava 2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu 3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava ● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojiščurel. molitev pri maši z začetkom: Slava
  3.      slávček  -čka m (á) nav. ekspr. slavec: slavček drobi; poje kot slavček ● ekspr. šola se imenuje po goriškem slavčku po pesniku Simonu Gregorčiču
  4.      slávčev  -a -o (á) pridevnik od slavec: slavčeva pesem
  5.      slavìč  -íča m ( í) star. slavec: poslušati slaviča
  6.      slavílec  -lca [lc in c] m () kdor koga slavi: slavilci znamenitega pesnika / slavilec narave
  7.      slavílen  -lna -o prid. () ki koga slavi: ta govor je preveč slavilen; slavilna pesem
  8.      slavístika  -e ž (í) veda o slovanskih jezikih in književnostih: dognanja sodobne slavistike / diplomirati iz slavistike
  9.      slavíti  -ím nedov. ( í) 1. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave: želel je, da bi ga ljudje slavili; narod slavi svoje junake; tega pisatelja zelo slavijo / v svojih delih je slavil rojstno mesto 2. proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj; praznovati: slaviti desetletnico poroke; danes slavi svoj dvajseti rojstni dan / novo leto bomo slavili doma ● publ. naša ekipa je že tretjič slavila na prvenstvu zmagala; publ. moštvo je spet slavilo zmago zmagalo slač -éča -e: delavci so bili na ulicah, slaveč prvi maj; ne mara slavečih besed slávljen -a -o tudi slavljèn -êna -o: bil je slavljen in oboževan pesnik
  10.      slavízem  -zma m () lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku: slavizmi v madžarščini / slavizmi v slovenščini
  11.      slávje  -a s (ā) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: slavje je trajalo tri dni; organizirati, voditi slavje; priti na slavje; veliko slavje / partizansko slavje; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo
  12.      slávlje  -a s (ā) zastar. slavje: prirediti veliko slavlje
  13.      slávljenčev  -a -o (ā) pridevnik od slavljenec: slavljenčev življenjepis; slavljenčeva zahvala za čestitke; govornik je poudaril slavljenčeve zasluge
  14.      slávljenje  in slavljênje -a s (á; é) glagolnik od slaviti: slavljenje zaslužnih znanstvenikov / slavljenje rojstnega dneva
  15.      slávnost  -i ž (á) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: udeležiti se slavnosti; voditi slavnost / jubilejna, spominska, šolska slavnost
  16.      slávnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na slavnost: slavnostna dvorana je polna gostov; slavnostna razsvetljava za praznik / slavnostni govornik / slavnostni govor, koncert; slavnostna prireditev s kulturnim sporedom; slavnostna seja / slavnostna uniforma / slavnostno kosilo / slavnostna predaja ladje, tovarne v uporabo slovesnamuz. slavnostna kantata
  17.      slávnostnost  -i ž (á) lastnost, značilnost slavnostnega: slavnostnost oblačil; slavnostnost prireditve
  18.      slávnoznàn  in slávnoznán -ána -o prid. (ā- ā-á; ā-á) zastar. zelo slaven: obiskal je slavnoznanega zdravnika
  19.      slavohlépen  -pna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki hlepi po slavi: slavohlepen človek; je zelo slavohlepna
  20.      slavohlépnež  -a m (ẹ̑) ekspr. slavohlepen človek: bil je lažnivec in slavohlepnež
  21.      slavohlépnost  -i ž (ẹ́) lastnost slavohlepnega človeka: to je naredil iz slavohlepnosti
  22.      slavolók  -a m (ọ̑) 1. monumentalen spomenik v obliki loka na stebrih, okrašen z reliefi, napisi: zmagovalcu so postavili slavolok / Slavolok zmage 2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje navadno napis, postavljena v čast prihoda koga: nad cesto se dviga slavolok; v čast novomašniku, novoporočencema so postavili slavolok ◊ um. lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
  23.      slavospèv  in slavospév -éva m ( ẹ́; ẹ̑) pesem, ki koga slavi: napisati slavospev; slavospev junaku / slavospev svobodi ∙ ekspr. neprestano mu poje slavospeve zelo ga slavi
  24.      slavožêljen  -jna -o prid. (é ē) željen slave: zelo je slavoželjen
  25.      slávski  -a -o prid. (ā) zastar. slovanski: slavski rod ● zastar. v Prekmurju so bili prva leta po prvi svetovni vojni slavski in madžarski uradniki slovenski

   35.049 35.074 35.099 35.124 35.149 35.174 35.199 35.224 35.249 35.274  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA