Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (3.426-3.450)



  1.      pravornost  -i ž (ẹ́) za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov: zagovornik pravovernosti / pravovernost vernikov; pren., ekspr. dvomili so o njegovi idejni pravovernosti
  2.      praznoglávec  -vca m () praznoglav človek: zaničevati praznoglavce; domišljavi praznoglavci
  3.      praznorec  -rca m (ẹ̑) praznoveren človek: imeli so ga za praznoverca
  4.      praznoren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki veruje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: praznoveren človek; biti, postati praznoveren / praznoverne navade
  5.      praznorje  -a s (ẹ̑) verovanje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: preganjati, širiti praznoverje / smejali so se mu zaradi njegovega praznoverja
  6.      praznornež  -a m (ẹ̑) praznoveren človek: ciganka prerokuje praznovernežu
  7.      praznornost  -i ž (ẹ́) lastnost praznovernega človeka: izrabil je njegovo praznovernost / odklanjati praznovernost
  8.      praznorski  -a -o prid. (ẹ̑) praznoveren: praznoverski ljudje / praznoverske navade
  9.      praznorstvo  -a s (ẹ̑) praznoverje: boriti se proti praznoverstvu / praznoverstvo primitivnih ljudstev
  10.      prebáven 1 -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na prebavo, prebavljanje: prebavni procesi; prebavne motnje / prebavni organi organi za prebavljanje (hrane)anat. prebavni aparat; prebavna cev; prebavne žleze žleze, ki izločajo prebavne sokove; biol. prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; biol., kem. prebavni encimi; zool. prebavni mehurček votlinica v citoplazmi praživali, v kateri se prebavlja hrana
  11.      prebáven 2 -vna -o prid. (á) redko prebavljiv: težko prebavna hrana
  12.      prebiválstven  -a -o [s in ls] prid. () nanašajoč se na prebivalstvo: prebivalstveni problemi; prebivalstvena politika
  13.      prečloški  -a -o prid. (ẹ́) preveč človeški: biti prečloveški s kom / gledati na probleme s prečloveškimi očmi
  14.      predáven  -vna -o prid. (á) knjiž., ekspr. daven: to se je zgodilo pred predavnimi časi; predavne obljube
  15.      prèdčloški  -a -o prid. (-ẹ́) knjiž. ki je bil, obstajal pred razvojem človeka: predčloveški živalski predniki / predčloveške dobe
  16.      prèddélavec  -vca m (-ẹ́) vodja skupine delavcev, s katerimi opravlja isto delo zlasti v neposredni proizvodnji: sprejeti preddelavca za skladišče; preddelavec v opekarni
  17.      prèddržáven  -vna -o prid. (-á) ki je bil, obstajal pred nastankom države: preddržavna družba / preddržavno stanje
  18.      preddrje  -a s (ẹ̑) 1. navadno pokrit prostor pred glavnim vhodom poslopja: preddverje cerkve; hiša s preddverjem / tempelj ima preddverje na šestih stebrih ∙ knjiž. preddverje Križank zaprto dvorišče 2. večji prehoden prostor v poslopju za čakanje, začasno zadrževanje gostov, obiskovalcev: v preddverju je bila mizica z vpisno knjigo; sprejel ga je v preddverju; pren., knjiž. ta pesnik je že stopil v preddverje poezije
  19.      predikatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na predikat: predikativne značilnosti / predikativni del stavka
  20.      predívec  -vca m () bot. zdravilna rastlina z jajčastimi listi in drobnimi belimi cveti, Linum catharticum: na travniku raste predivec / čaj iz posušenega predivca
  21.      predíven 1 -vna -o prid. () nanašajoč se na predivo: predivno vlakno / predivni odpadki / predivne rastline
  22.      predíven 2 -vna -o prid. () zastar. prečudovit, prelep: predivna ogrlica / predivna pesem / doseči prediven napredek
  23.      predívovec  -vca m (í) bot. rastlina s suličastimi listi in rumenkastimi cveti v koških, Filago: njivski predivovec
  24.      predizkústveno  prisl. () filoz. neodvisno od izkustva
  25.      prèdnaslóven  -vna -o prid. (-ọ̑) biblio., navadno v zvezi prednaslovna stran stran pred naslovno stranjo

   3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA