Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (3.426-3.450)
- pravovérnost -i ž (ẹ́) za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov: zagovornik pravovernosti / pravovernost vernikov; pren., ekspr. dvomili so o njegovi idejni pravovernosti ♪
- praznoglávec -vca m (ȃ) praznoglav človek: zaničevati praznoglavce; domišljavi praznoglavci ♪
- praznovérec -rca m (ẹ̑) praznoveren človek: imeli so ga za praznoverca ♪
- praznovéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki veruje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: praznoveren človek; biti, postati praznoveren / praznoverne navade ♪
- praznovérje -a s (ẹ̑) verovanje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: preganjati, širiti praznoverje / smejali so se mu zaradi njegovega praznoverja ♪
- praznovérnež -a m (ẹ̑) praznoveren človek: ciganka prerokuje praznovernežu ♪
- praznovérnost -i ž (ẹ́) lastnost praznovernega človeka: izrabil je njegovo praznovernost / odklanjati praznovernost ♪
- praznovérski -a -o prid. (ẹ̑) praznoveren: praznoverski ljudje / praznoverske navade ♪
- praznovérstvo -a s (ẹ̑) praznoverje: boriti se proti praznoverstvu / praznoverstvo primitivnih ljudstev ♪
- prebáven 1 -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na prebavo, prebavljanje: prebavni procesi; prebavne motnje / prebavni organi organi za prebavljanje (hrane) ♦ anat. prebavni aparat; prebavna cev; prebavne žleze žleze, ki izločajo prebavne sokove; biol. prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; biol., kem. prebavni encimi; zool. prebavni mehurček votlinica v citoplazmi praživali, v kateri se prebavlja hrana ♪
- prebáven 2 -vna -o prid. (á) redko prebavljiv: težko prebavna hrana ♪
- prebiválstven -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na prebivalstvo: prebivalstveni problemi; prebivalstvena politika ♪
- prečlovéški -a -o prid. (ẹ́) preveč človeški: biti prečloveški s kom / gledati na probleme s prečloveškimi očmi ♪
- predáven -vna -o prid. (á) knjiž., ekspr. daven: to se je zgodilo pred predavnimi časi; predavne obljube ♪
- prèdčlovéški -a -o prid. (ȅ-ẹ́) knjiž. ki je bil, obstajal pred razvojem človeka: predčloveški živalski predniki / predčloveške dobe ♪
- prèddélavec -vca m (ȅ-ẹ́) vodja skupine delavcev, s katerimi opravlja isto delo zlasti v neposredni proizvodnji: sprejeti preddelavca za skladišče; preddelavec v opekarni ♪
- prèddržáven -vna -o prid. (ȅ-á) ki je bil, obstajal pred nastankom države: preddržavna družba / preddržavno stanje ♪
- preddvérje -a s (ẹ̑) 1. navadno pokrit prostor pred glavnim vhodom poslopja: preddverje cerkve; hiša s preddverjem / tempelj ima preddverje na šestih stebrih ∙ knjiž. preddverje Križank zaprto dvorišče 2. večji prehoden prostor v poslopju za čakanje, začasno zadrževanje gostov, obiskovalcev: v preddverju je bila mizica z vpisno knjigo; sprejel ga je v preddverju; pren., knjiž. ta pesnik je že stopil v preddverje poezije ♪
- predikatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na predikat: predikativne značilnosti / predikativni del stavka ♪
- predívec -vca m (ȋ) bot. zdravilna rastlina z jajčastimi listi in drobnimi belimi cveti, Linum catharticum: na travniku raste predivec / čaj iz posušenega predivca ♪
- predíven 1 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na predivo: predivno vlakno / predivni odpadki / predivne rastline ♪
- predíven 2 -vna -o prid. (ȋ) zastar. prečudovit, prelep: predivna ogrlica / predivna pesem / doseči prediven napredek ♪
- predívovec -vca m (í) bot. rastlina s suličastimi listi in rumenkastimi cveti v koških, Filago: njivski predivovec ♪
- predizkústveno prisl. (ȗ) filoz. neodvisno od izkustva ♪
- prèdnaslóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̑) biblio., navadno v zvezi prednaslovna stran stran pred naslovno stranjo ♪
3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526