Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (34.099-34.123)



  1.      sámozadovoljítev  -tve ž (-) knjiž. zadovoljitev samega sebe, svojih potreb: samozadovoljitev in samouresničitev
  2.      sámozadovóljnost  -i ž (-ọ́) stanje samozadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi samozadovoljnost / v svoji samozadovoljnosti se tega niso zavedali / vse to jo je navdajalo z največjo samozadovoljnostjo
  3.      sámozadovóljstvo  -a s (-ọ̑) stanje samozadovoljnega človeka: svojega samozadovoljstva ni kazal / obraz je izražal samozadovoljstvo / boriti se proti samozadovoljstvu, ozkosti in primitivizmu; odpraviti samozadovoljstvo ob že doseženih uspehih / to je rekla s samozadovoljstvom; z velikim samozadovoljstvom se je vračal od izpita
  4.      sámozaglédanost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo
  5.      sámozaklópen  -pna -o prid. (-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo
  6.      sámozaljúbljenost  -i ž (-ú) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: nekritična samozaljubljenost
  7.      sámozaníkanje  -a s (-) knjiž. zanikanje samega sebe: zanikanje in samozanikanje / samozanikanje človeka / nacionalno samozanikanje
  8.      sámozaščíta  -e ž (-) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita ♦ jur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti
  9.      sámozatajevánje  -a s (-) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok
  10.      sámozaznáva  -e ž (-) psih. zaznavanje samega sebe, svojega jaza: oblikovanje samozaznave pri otroku
  11.      sámoznák  -a m (-) adm. obvezna stenografska okrajšava za določeno pogostno besedo: samoznaki in druge okrajšave / stenografski samoznaki
  12.      samožívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost samoživega: samoživost volje / samoživost slovenstva / sproščena gledališka samoživost
  13.      sámožrtvovánje  -a s (-) knjiž. žrtvovanje samega sebe: junaško samožrtvovanje; ne biti sposoben za samožrtvovanje; samoodpovedovanje in samožrtvovanje ∙ zastar. pri tem delu je potrebna dobrota in samožrtvovanje požrtvovalnost
  14.      sampán  -a m () v vzhodnoazijskem okolju nizek, odprt čoln na vesla ali jadra: reveži so si uredili prebivališča na sampanih; dovažati zelenjavo s sampanom
  15.      sámski  -a -o prid. (á) 1. ki ni poročen: samski moški; ostala je samska / samski stan; samsko življenje ∙ predložiti samski list pri eerkveni poroki potrdilo, da oseba, ki se želi poročiti, ni poročena; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se 2. namenjen za bivanje ene osebe: najeti samsko sobo; samsko stanovanje / delovna organizacija gradi samski dom za svoje delavce ◊ agr. samski jarem jarem za eno žival sámsko prisl.: živeti samsko sámski -a -o sam.: samski in poročeni; omožene in samske
  16.      sámskost  -i ž (á) stanje samskega človeka: samskost ga je naredila čudaškega; to je bil pravi vzrok njegove vztrajne samskosti
  17.      sámstvo  -a s (ā) stanje samskega človeka: vztrajal je v samstvu; dolga leta njenega samstva
  18.      sámši  prisl. () star. sam: rad se je samši sprehajal ob reki; živela je samši / samši se je naučila brati / v povedni rabi bogat je, a je še zmeraj samši neporočen, samski
  19.      samúm  -a m () meteor. močen suh, vroč veter, ki piha v puščavah severne Afrike in Arabije: samum dviga oblake peska
  20.      sanatórij  -a m (ọ́) 1. v nekaterih državah zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi, zlasti kroničnimi boleznimi: poslali so ga v sanatorij; sanatorij za duševne bolezni, tuberkulozo; sanatorij na morju, v hribih 2. nekdaj manjša bolnica s stalnim hišnim zdravnikom in možnostjo izbire zdravnikov specialistov: sanatorij Emona v Ljubljani
  21.      sándal  -a m () tropsko drevo ali zelo trd, dišeč les tega drevesa
  22.      sandaléta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., obrt. sandala z opetjem: kupila si je nove sandalete
  23.      sandolín  -a m () lahek, ploščat, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom za eno ali dve osebi: s sandolinom sta preveslala jezero
  24.      sandolína  -e ž () knjiž. sandolin: vsak je veslal v svoji sandolini
  25.      sanforizírati  -am nedov. in dov. () tekst. obdelovati tkanino, da se pri uporabi ne skrči ali raztegne več kot za en odstotek

   33.974 33.999 34.024 34.049 34.074 34.099 34.124 34.149 34.174 34.199  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA