Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (33.599-33.623)


  1.      rokomávharski  -a -o prid. (ȃ) slabš. rokovnjaški: rokomavharski jezik / človek rokomavharske zunanjosti ♪
  2.      rokomèt  -éta m (ȅ ẹ́) športna igra, pri kateri igralci z metanjem spravljajo žogo v gol: igrati rokomet; prvenstvo v rokometu ♦ šport. mali pri katerem je na igrišču sedem igralcev, veliki rokomet pri katerem je na igrišču enajst igralcev ♪
  3.      rokopís  -a m (ȋ) 1. z roko napisano besedilo: pretipkati rokopis; rokopis Prešernove pesmi; rokopis in tipkopis / po pisateljevi smrti so njegove rokopise dali v knjižnico osnutke, zapise njegovih del ∙ njegovo novelo sem bral še v rokopisu še pred natisom; knjiga je ostala v rokopisu ni bila izdana, objavljena // besedilo, zlasti leposlovno, znanstveno, ki se predloži za objavo, tiskanje: popraviti, pregledati rokopis; tipkani rokopis poslati v tiskarno / kot pojasnilo, opozorilo v časopisu, reviji rokopisov ne vračamo 2. z roko napisano besedilo iz dobe pred iznajdbo tiska: slikarsko okrasiti rokopis; prepisovanje rokopisov / srednjeveški rokopisi 3. način pisanja znakov za pisno sporazumevanje pri posamezniku; pisava: imeti čitljiv, grd, lep, razločen rokopis; spoznal je prijateljev rokopis / publ. likovni rokopis tehnične značilnosti slikarja, kiparja ◊ lit. rateški, stiški rokopis; zal. izdano kot rokopis pojasnilo, opozorilo v knjigi, da obdelava snovi ni dokončna ♪
  4.      rokopísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rokopis: uporabljati tiskano in rokopisno gradivo / rokopisne knjige; rokopisno slovstvo / srednjeveške rokopisne delavnice / rokopisni oddelek knjižnice oddelek knjižnice, kjer se hranijo rokopisni spomeniki, rokopisi in pisma pomembnih oseb ∙ knjiž. knjiga ima avtorjevo rokopisno posvetilo lastnoročno ♪
  5.      rokoválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. delavec, zaposlen pri manipulaciji; manipulant: rokovalec materiala ♪
  6.      rokovát  -i ž (ȃ) nar. vzhodno šop, pest: rokovat sveže trave / zagrabiti rokovat orehov ♪
  7.      rokóvnik 1 -a m (ọ̑) koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti: zapisati v rokovnik; namizni koledarji in rokovniki ♦ adm. sestaviti rokovnik po datumih, urah urejen seznam obveznosti ♪
  8.      rokovnjáč  -a m (á) 1. v prvi polovici 19. stoletja pripadnik med seboj povezanih, organiziranih skupin, ki se ukvarjajo z ropanjem zlasti premožnih ljudi: preganjati rokovnjače 2. slabš. malovreden, ničvreden človek: s temi potepuhi in rokovnjači se ne boš družil / kot psovka vrni mi denar, ti rokovnjač ♪
  9.      rokovnjáčiti  -im nedov. (á ȃ) v prvi polovici 19. stoletja delovati, živeti kot rokovnjač: rokovnjačili so po gozdovih in cestah ● knjiž. sovražnikovi vojaki so rokovnjačili po deželi ropali, plenili ♪
  10.      rokovnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rokovnjače: rokovnjaški jezik / rokovnjaška družba / fantovo rokovnjaško vedenje ♦ tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev ♪
  11.      róla 1 -e ž (ọ̑) pog. kar je zvito v obliki valja; zvitek: tapetna rola; rola toaletnega papirja / zviti plakate v rolo; ta papir se prodaja v rolah ♦ film. (filmska) rola filmski trak, dolg navadno 300 m, za enkratno vložitev v projektor; zvitek; šport. rola pri veslanju na divjih vodah tok vode, ki se zaradi ovire v strugi vrtinči nazaj ♪
  12.      róler  -ja m (ọ́) motorno kolo z majhnimi kolesi: vespa in drugi rolerji ♪
  13.      roléta  -e ž (ẹ̑) priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic: dvigniti, spustiti rolete; lesene, plastične rolete // rolo: trgovina z železno roleto na vratih ♪
  14.      rólkar  -ja m (ọ̑) kdor se vozi z rolko: v parku je bilo veliko rolkarjev in kotalkarjev ♪
  15.      rólkati  -am nedov. (ọ̑) voziti se z rolko: celo uro rolkati / že več let rolka ♪
  16.      roló  -ja m (ọ̑) 1. priprava navadno iz rebraste pločevine za zavarovanje, zapiranje vratne, izložbene odprtine, rebrača: dvigniti rolo; spustiti in zakleniti roloje na izložbenih oknih; ropot rolojev // priprava iz med seboj povezanih deščic, ploščic za zapiranje omar: omara z rolojem 2. roleta: v sobi je bilo mračno, ker so bili roloji spuščeni; neskl. pril.: rolo omara ♪
  17.      román  -a m (ȃ) daljše pripovedno delo, navadno z izrazito zgodbo in večjim številom oseb, zlasti v prozi: napisati, prebrati, prevesti roman; dolg, zanimiv roman; roman v dveh delih; ideja, poglavje, zgodba romana; osebe v romanu / biografski, družbenokritični, kriminalni, ljubezenski roman / roman se dogaja v 19. stoletju / kot označba za naslovom Josip Jurčič, Deseti brat. Roman ● ekspr. o tem dogodku so pripovedovali cele romane zelo obširno; ekspr. povedati komu roman svojega življenja svojo življenjsko zgodbo; ekspr. tudi on je doživel svoj roman je bil nesrečno, srečno zaljubljen, imel ljubezensko razmerje ◊ lit. eksperimentalni roman; kolektivni roman ki opisuje dogajanje v širši skupnosti, navadno brez osrednje osebe; realistični, viteški, zgodovinski roman; roman v pismih ♪
  18.      románca  -e ž (ȃ) lit. lirsko-epska pesem navadno z vedro ljubezensko vsebino: pisati romance / ruska, španska romanca ● ekspr. z njim je doživela nepozabno romanco imela lepo ljubezensko razmerje ◊ muz. skladba liričnega značaja ♪
  19.      románček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od roman: ocene njegovih romančkov in povestic / izmisliti si romanček ● ekspr. doživeti, imeti romanček s kom ljubezensko razmerje ♪
  20.      romanésken  -kna -o prid. (ẹ̑) lit. nanašajoč se na roman: moderno pojmovanje romaneskne tehnike / romaneskni elementi v Pregljevi povesti / liki v drami se razlikujejo od svoje romaneskne podobe romanéskno prisl.: romaneskno oblikovana snov ♪
  21.      romanístika  -e ž (í) veda o romanskih jezikih in književnostih: naloge moderne romanistike / diplomirati iz romanistike in germanistike ♪
  22.      romanopísec  -sca m (ȋ) kdor piše romane: romani znanega romanopisca; romanopisci in novelisti ♪
  23.      romanopísje  -a s (ȋ) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je roman: ukvarjati se z romanopisjem // romanopisna dela, romani: značilnosti slovenskega romanopisja ♪
  24.      románski 1 -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na romaniko: romanski portal cerkve / romanski slog 2. nanašajoč se na Romane: romanski jeziki; romanske pesniške oblike / romansko prebivalstvo v Emoni ob prihodu Slovanov ♪
  25.      romanticízem  -zma m (ȋ) knjiž. 1. odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost; romantizem: omenjenima literarnima smerema je skupen romanticizem 2. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo; romantika: predhodniki romanticizma ♪

   33.474 33.499 33.524 33.549 33.574 33.599 33.624 33.649 33.674 33.699  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA