Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (33.249-33.273)


  1.      respondènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. izpraševanec, anketiranec: anketirali so več sto respondentov; odgovori respondentov ♪
  2.      respónder  -ja m (ọ̑) šol. naprava, s katero učenci sporočajo učitelju rešitve nalog, odgovore na vprašanja: izdelovati responderje; uporabljati responderje pri pouku / elektronski responder ♪
  3.      restavrátor  -ja m (ȃ) kdor restavrira, obnavljavec: restavrator srednjeveških fresk; posvetovanje restavratorjev ♪
  4.      restavrátorstvo  -a s (ȃ) dejavnost restavratorjev: posvetil se je restavratorstvu; šola za restavratorstvo ♪
  5.      restavrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kaj poškodovanega ali s predelovanjem spremenjenega spet dobi prvotno obliko, obnoviti: restavrirati kip, sliko; restavrirati cerkveno pročelje / restavrirati stari del mesta 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj znova pojavi, začne; obnoviti: restavrirati stare družbene odnose / restavrirati republiko ● knjiž. počitek in dobra hrana sta ga restavrirala ozdravila, okrepila restavríran -a -o: restavriran oltar; restavrirana oblast ♪
  6.      restitucíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na restitucijo: restitucijske zahteve / restitucijski rok ♪
  7.      restrikcíjski  tudi restríkcijski -a -o prid. (ȋ; í) knjiž. omejitven, omejevalen: restrikcijski ukrepi / restrikcijska kreditna politika ♪
  8.      rešeljíčje  -a s (ȋ) drevje, grmovje rešeljik: pobočje, poraslo z rešeljičjem // veje rešeljik: nalomiti rešeljičja ♪
  9.      rešeljíka  -e ž (í) bot. grm ali drevo z belimi cveti v grozdih in črnimi plodovi, Prunnus mahaleb: rešeljika cvete; grmi brinja, ruja in rešeljike; prim. rašeljika ♪
  10.      réšenec  -nca m (ẹ́) kdor je rešen: rešenec se je prebudil iz nezavesti; rešenec s potopljene ladje ♪
  11.      réšenje  tudi rešênje -a s (ẹ́; é) glagolnik od rešiti: rešenje iz ječe / rešenje problemov ♦ rel. rešênje sveta odrešenje ♪
  12.      rešetálo  -a s (á) mont. naprava, ki razvršča, razporeja kose, delce premoga ali rude po velikosti in obliki: uporabljati rešetalo pri separaciji rud ♪
  13.      rešetáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: rešetati žito, da pridejo pleve na vrh 2. ekspr. vsestransko proučevati, obravnavati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: rešetati načrt, predlog / rešetali so svoje nasprotnike / rešetali so novice zadnjih dni pogovarjali so se o njih 3. ekspr. premišljevati: rešetal je sam pri sebi, kaj naj stori ● ekspr. letala so s strojnicami rešetala naše položaje obstreljevala ♪
  14.      rešêto  -a s, mn. tudi rešéta (é) priprava iz lesenega okroglega ogrodja z mrežo, zlasti za čiščenje žita, zrnja: delati škafe in rešeta; dati žito na rešeto; rešeto iz viter; obod rešeta; biti preluknjan kot rešeto / v pravljicah dali so mi iz naprstnika jesti, iz rešeta piti / pleve so ostale na rešetu ● publ. dati na rešeto gospodarjenje v občini razčleniti, oceniti; ekspr. načrt, predlog bo spet na rešetu čez dober mesec se bo obravnaval, pretresal; ekspr. na rešetu sta imeli dogodke zadnjih dni pogovarjali sta se o njih; njen spomin je kot rešeto slab ♪
  15.      reševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor rešuje: takoj po potresu so se zbrali številni reševalci; posebej usposobljeni reševalci v rudniku / izžrebati reševalce nagradne križanke; reševalci ugank / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; prostovoljni reševalci 2. delavec reševalne postaje, usposobljen za prevoz poškodovane ali obolele osebe in dajanje prve medicinske pomoči: reševalca sta položila ponesrečenca na nosila; poklicati reševalce ♪
  16.      reševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: reševati ponesrečence izpod ruševin / reševati pohištvo iz goreče hiše 2. delati, da kdo preneha biti v neprijetnem, nezaželenem položaju: reševati talce, ujetnike 3. delati, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja: reševati koga zadrege; reševati se tesnobe / pred obupom se rešuje v delo, z delom 4. delati, da kaj ogroženega a) ne preneha obstajati: reševati izumirajoče živalske vrste / reševati svoj ponos b) ostane v lasti osebka: reševati hišo s posojili 5. delati, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: reševati znanstvene in strokovne probleme / rada rešuje uganke; reševati rebuse iz risb stvari, črk, znakov ugotavljati ustrezno besedo, stavek // delati, da kaj preneha obstajati: reševati nacionalno vprašanje / reševati spore 6. sprejemati, izrekati o čem končno sodbo, mnenje, sklep: reševati akt; reševati prošnje za lokacijsko dovoljenje / reševati dopise odgovarjati nanje ◊ šah. reševati problem z vnaprej določenim številom potez prizadevati si doseči mat pri določeni umetno narejeni poziciji rešujóč -a -e: pobegnili so, rešujoč si golo življenje ♪
  17.      rešílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rešitev: rešilni izhod; skok iz goreče hiše je bil za otroka rešilen / obšla ga je rešilna misel / rešilni avtomobil avtomobil za prevoz ponesrečenca, bolnika; rešilni jopič jopič iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodo ● knjiž. pričakoval je rešilno besedo odrešilno; ekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev ◊ navt. rešilni obroč, pas priprava za reševanje v morju, reki; sam.: pog. odpeljali so ga z rešilnim z rešilnim avtomobilom ♪
  18.      rešítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od rešiti: čakati na rešitev / rešitev iz ječe je nemogoča / rešitev iz zadrege / rešitev pohištva iz goreče hiše / politična rešitev spora med državama / rešitev prošnje 2. kar (lahko) reši kak problem, vprašanje: odkloniti neustrezno rešitev; predlagati več rešitev / razpravljali so o idejnih rešitvah projekta; predstaviti več oblikovnih rešitev spomenika; uveljavljati nove tehnične rešitve // kar reši kako uganko, nalogo, zlasti beseda, število: povedati rešitev; vpisati rešitve v križanko; uganka ima več rešitev / rešitve pošljite na uredništvo časopisa; žrebati rešitve 3. navadno v povedni rabi kar (lahko) koga reši: edino beg je rešitev; skok v morje je rešitev / rešitev je, da se učiš tuje jezike / ekspr. lasten avtomobil je rešitev ◊ mat. celoštevilska, enolična rešitev; rešitev enačbe število, ki zadošča enačbi; šah. rešitev problema po številu vnaprej določene poteze, s katerimi se pri določeni umetno narejeni poziciji doseže mat ♪
  19.      rešíti  in réšiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da kdo, ki je v življenjski nevarnosti, ostane živ: bolnika so komaj rešili; rešiti z umetnim dihanjem / zdravila so ga rešila 2. narediti, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: rešiti otroka, ki se utaplja; živino so rešili iz gorečega hleva; rešiti se s potapljajoče se ladje / rešiti na suho; rešiti se na varno / kot vzklik reši se, kdor se more // narediti, da kdo preneha biti v neprijetnem, nezaželenem položaju: rešiti koga iz ječe; komaj so se rešili iz sovražnega obroča / rešiti roko iz njegovega prijema 3. narediti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja: rešiti koga bolečin, skrbi / ekspr. smrt ga je rešila trpljenja / rešiti kraljično prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil // narediti, da kdo ne postane deležen česa neprijetnega, nezaželenega: hoteli so ga pretepsti, a ga je prijatelj rešil; z izgovorom ga je rešil kazni / naključje nas je rešilo propada / slabo je znal, a ga je rešil zvonec 4. ekspr. narediti, da kdo preneha imeti v svoji okolici neprijetno, nezaželeno osebo: reši me tega človeka; nepovabljenega obiskovalca se je komaj rešila 5. narediti, da kaj ogroženega a) ne preneha obstajati: rešili so le tista podjetja, ki niso bila preveč zadolžena / rešiti prijateljstvo, zakonsko zvezo / rešiti svojo čast / rešiti komu življenje b) ostane v lasti osebka: rešiti svoje imetje / z operacijo so mu rešili roko / rešiti predmete iz zastavljalnice odkupiti 6. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: kdo bo rešil to uganko; kar ga je že dolgo mučilo, se je rešilo samo od sebe, samo po sebi / rešiti križanko vpisati ustrezne besede v navpične in vodoravne vrste; rešiti rebus iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek // narediti, da kaj preneha obstajati: rešiti problem brezposelnosti; rešiti socialna vprašanja / rešiti spor 7. sprejeti, izreči o čem končno sodbo, mnenje, sklep: rešiti pritožbo; ugodno rešiti prošnjo ● žarg., šport. domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček igralo neodločeno; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; nar. rešiti vozel razvozlati ◊ mat. rešiti enačbo izračunati rešitev enačbe; šol. rešiti nalogo izračunati, vstaviti, kar zahtevajo podatki in računski znaki, navodila réšen -a -o: rešeni brodolomci; biti rešen trpljenja; pravilno rešena uganka ∙ knjiž. najbolje je bila rešena naprava za reguliranje pritiska izdelana, zamišljena; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena; sam.: rešeni se mu je dolgo zahvaljeval ♪
  20.      rešljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost rešljivega: rešljivost naloge, uganke ♪
  21.      réšnji  -a -e prid. (ẹ́) 1. star. rešilen: iskati rešnji izhod 2. rel., v zvezi sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu // posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo ◊ rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih ♪
  22.      rešpékt  tudi respékt -a m (ẹ̑) pog. spoštovanje: med gojenci uživa velik rešpekt; vzbujati rešpekt pri ljudeh; z rešpektom gledati koga / čutiti, imeti rešpekt pred kom iz spoštovanja izvirajoč strah ♪
  23.      réšta  -e ž (ẹ̑) 1. nar. niz plodov, sadežev na žici, vrvici: delati rešte / zunaj so se sušile rešte čebule; rešta fig / rešta ključev šop 2. pog., z rodilnikom velika količina, množina: imata celo rešto otrok; odgovarjati je moral na celo rešto vprašanj ♪
  24.      réta  -e ž (ẹ̑) veliko rešeto z redko mrežo: metati zrnje v reto; presejati z reto; kot reta velik in širok klobuk / loviti ptiče na reto tako, da je vaba pod reto, podprto s paličico, ki se spodmakne ● star. reta na nebu se je skrila za oblak polna luna; star. na glavi ima reto velik slamnik s širokimi krajci ♪
  25.      retardácija  -e ž (á) knjiž. zaostajanje, nazadovanje: retardacija rasti pri otroku / ta literarna smer pomeni retardacijo v razvoju naše literature ◊ lit. retardacija upočasnitev dogajanja, odložitev razpleta v pripovednem, dramskem delu, zaviranje; med. mentalna retardacija duševna nerazvitost ♪

   33.124 33.149 33.174 33.199 33.224 33.249 33.274 33.299 33.324 33.349  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA