Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (3.076-3.100)


  1.      plehánovec  -vca m (ȃ) privrženec ruskega filozofa Plehanova ♪
  2.      plesnívec  -vca m (ȋ) star. plesen: plesnivec na grozdju ♪
  3.      plesnivéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. plesneti: grozdje plesnivi ♪
  4.      plešivéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. postajati plešast: začel je plešiveti ♪
  5.      plévek  -vka -o prid. (ẹ́) star. brezokusen, neokusen: plevka jed, voda / objavljal je v plevkem humorističnem listu nepomembnem, malovrednem ♪
  6.      plevél  -a [eu̯] m (ẹ̑) rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin: grede je prerasel plevel; puliti, uničevati, zatirati plevel; trnat plevel; mesto se je razrastlo kot plevel zelo / enoletni plevel; njivski, vrtni plevel; pren., ekspr. literarni plevel ∙ knjiž. ločiti zrno od plevela ločiti, vzeti dobro iz slabega ♪
  7.      plevélast  -a -o prid. (ẹ̑) poln plevela: plevelasta njiva / plevelasto žito ♪
  8.      plevélen  -lna -o [u̯n in ln] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plevel: plevelno seme / plevelna rastlina plevel // plevelast, plevelnat: plevelna njiva ♪
  9.      plevélnat  -a -o [u̯n in ln] prid. (ẹ̑) poln plevela: plevelnata njiva / plevelnato zrnje ♪
  10.      plevélnica  -e [u̯n in ln] ž (ẹ̑) nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica: pri delu je zlomila plevelnico ♪
  11.      plevélnik  -a [ln in u̯n] m (ẹ̑) agr. stroj za odstranjevanje plevela: delati s plevelnikom / traktorski plevelnik ♪
  12.      pléven  -vna -o prid. (ẹ̑) agr., navadno v zvezi plevno zrno zrno, ki je obdano s plevnato lupino ♪
  13.      pleziozáver  -vra m (á) pal. velika izumrla morska žival z želvi podobnim trupom: okostje pleziozavra ♪
  14.      plitvéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati plitev: zaradi suše je reka plitvela ♪
  15.      plítvež  -a m (ȋ) ekspr. kdor ni sposoben močno občutiti, doživeti: ne oziraj se na mnenje tega plitveža ♪
  16.      plodítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ploditev: ploditveni organi / ploditvena zmožnost samcev ♪
  17.      plodóven  tudi plódoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̑) knjiž., redko plodov: plodovne stene ♪
  18.      plôskavec  -vca m (ó) nav. mn., zool. nečlenarji s ploščatim telesom, Plathelminthes: razvoj ploskavcev ♪
  19.      ploskóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ploskev: ploskovna razsežnost / ploskovni kot kot med dvema ploskvama; ploskovni lik ◊ min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz ♪
  20.      plôvec  -vca m (ó) 1. navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil: privezati čoln na plovec / sidrni plovec // rib. lahka priprava, ki preprečuje, da mreža, trnek ne potone: plovci kažejo, kje so potopljene mreže; plutovinast plovec 2. petr. luknjičasta svetlo siva predornina, ki plava na vodi: zgladiti les s plovcem ◊ aer. plovec čolnu podobna priprava, pritrjena na letalo, helikopter, namenjena za vzletanje in pristajanje na vodi; zool. plovci vodne ptice s plavalno kožico med prsti in ploščatim kljunom, ki je prilagojen za precejanje hrane, Anseriformes ♪
  21.      plôven  -vna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na plovbo ali plutje: plovni kanal / plovna pot po Savi / plovna hitrost; plovne lastnosti ladje / plovni park; plovne naprave; plovna sredstva; publ. plovni objekt vodno vozilo, zlasti večje / reka je plovna skoraj vse leto ● publ. ladjo so spremenili v plovni hotel plavajoči hotel ◊ navt. plovni žerjav pontonski žerjav; šport. plovni seskok seskok s telovadnega orodja z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom; plovni skok skok čez konja ali drugo oviro z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom ♪
  22.      plútovec  -vca m (ú) bot., navadno v zvezi hrast plutovec hrast z usnjatimi zimzelenimi listi, ki daje pluto, Quercus suber: gozdovi hrasta plutovca; skorja hrasta plutovca ♪
  23.      pobožánstvenje  -a s (ȃ) glagolnik od pobožanstviti: pobožanstvenje junakov / pobožanstvenje narave ♪
  24.      počastítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na počastitev: počastitvena prireditev / počastitveni obred ♪
  25.      početvériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti štirikrat tolikšno: početveriti dobiček // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: število članov se je v nekaj letih početverilo ♪

   2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA