Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (3.026-3.050)
- pasíven -vna -o prid. (ȋ) ki mu manjka dejavnosti, delavnosti; nedejaven, nedelaven: biti pasiven; pasivni člani kolektiva; komisija je pri svojem delu preveč pasivna / pasiven odnos do stvari, življenja / ob nesreči je ostal neprizadet, pasiven ravnodušen / pasiven odpor / učenci so pri pouku pasivni ne sodelujejo, niso razgibani / pasivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča samo branje, brez pismenega in sproščenega ustnega izražanja ● pasivni kadilec kdor ne kadi, a vdihava tobačni dim kadilcev ◊ anat. pasivna gibala kosti; ekon. pasivna bilanca bilanca s primanjkljajem; pasivna bilanca podjetja bilanca z izgubo; gospodarsko pasivno področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. pasivne obresti
obresti, ki jih kdo kot dolžnik plača; pasivni konto konto, na katerem je evidentiran kak vir sredstev; jur. pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; pasivna volilna pravica pravica biti voljen; med. pasivna imunizacija imunizacija s serumom pasívno prisl.: pasivno obvladati tuje jezike; pasivno opazovati ♪
- pasjeglávec -vca m (ȃ) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o pasjeglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: boj se tega pasjeglavca / kot psovka kako si upaš, pasjeglavec; pren. fašistični pasjeglavci spet požigajo ◊ zool. pasjeglavci opice s podaljšanim gobcem, podobnim pasjemu, Cynopithecinae ♪
- pásovec -vca m (ȃ) med. pasasti izpuščaj ♪
- pasóven -vna -o prid. (ọ̄) v zvezah: astr. pasovni čas čas na področju med dvema poldnevnikoma, oddaljenima 15°; grad. pasovni temelj podolgovat neprekinjen temelj pod zidom, vrsto stebrov ♪
- Pável -vla m (ā) ekspr., navadno v zvezi Peter ali Pavel kdorkoli: naj bo Peter ali Pavel, ne bom ga poslušal / ne bom potreboval ne Petra ne Pavla nikogar ♪
- páver -vra m (á) nižje pog. kmet: reven paver / živeti na pavrih ♪
- pečátnikovec -vca m (ȃ) pal. izumrlo drevo iz karbona s pečatnim odtisom podobnimi tvorbami po lubju, Sigillaria ♪
- pédenjčlôvek in pédenj člôvek -éka [dǝn] m (ẹ̄-ó ẹ̄-ẹ́) ed., star. zelo majhen človek: pravljica o pedenjčloveku / Pedenj-človek, laket-brada izkusila bi se rada (F. Levstik) ♪
- pégavec -vca m (ẹ́) 1. nav. ekspr. pegast človek: zoprn mi je ta pegavec 2. zastar. pegavica: oboleti za pegavcem ♪
- pejoratíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. slabšalen: pogosto uporablja pejorativne izraze; pejorativna oznaka / pejorativni pomen besede ♪
- pelínkovec -vca m (í) žganje z okusom po pelinu: piti pelinkovec; steklenica pelinkovca; janeževec in pelinkovec // redko pelinovec ♪
- pelínovec -vca m (í) vino, v katerem je namočen pelin, navadno pripravljeno doma: piti, pripraviti pelinovec // redko pelinkovec: požirek pelinovca ♪
- pénklúbovec -vca m (ẹ̑-ȗ) žarg. član penkluba: zasedanje penklubovcev ♪
- perceptíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na percepcijo: perceptivna sposobnost / perceptivna narava stvari ♪
- perfektíven -vna -o prid. (ȋ) lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; dovršen: perfektivni glagoli ♪
- perseverácija -e ž (á) 1. psih. pojav, da se določen doživljaj dolgo obdrži v zavesti brez neposrednega zunanjega dražljaja: percepcija in perseveracija 2. psiht. bolezenski pojav, da kdo nenormalno dolgo ponavlja nesmiselno dejavnost: znaki perseveracije ♪
- perspektíven -vna -o prid., perspektívnejši (ȋ) nanašajoč se na perspektivo: podpirati mlade perspektivne ljudi; on je naš najperspektivnejši tekmovalec; nekateri poklici niso več perspektivni / perspektivni razvoj industrije / iskati perspektivne metode, rešitve / perspektivno risanje / naložbe v perspektivne turistične kraje; perspektivna tovarna perspektívno prisl.: perspektivno načrtovati; perspektivno rešen problem ♪
- perspektívovec -vca m (ȋ) sodelavec revije Perspektive: kritične ideje perspektivovcev ♪
- pervertírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti, da postane kaj nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam: taka doživetja pervertirajo človekova čustva // spremeniti, prevrednotiti: vse to je pervertiralo in omejilo tehnični napredek pervertíran -a -o: pervertirana nagnjenja; on je sadistično, spolno pervertiran ♪
- pervêrzen -zna -o prid. (ȇ) ki je nasproten naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti, nenaraven: perverzne želje; perverzno dejanje, vedenje; ob prizorih mučenja je čutil perverzno zadovoljstvo / perverzen izraz; poslušati perverzne zgodbe / perverzna spolnost // ki ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: perverzen človek, pohotnež / ekspr. ne bodi tako perverzna ♪
- pervêrzija in perverzíja -e ž (é; ȋ) dejanje, doživljanje, ki je nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti; perverznost: ekshibicionizem, fetišizem, homoseksualnost in druge perverzije // publ. sprememba, prevrednotenje: degeneracija in perverzija liberalizma / revolucionarna akcija je bila usmerjena v odpravo perverzij (družbenih) nepravilnosti, izmaličenosti ♪
- pervêrznež -a m (ȇ) ekspr. perverzen človek: homoseksualci, ekshibicionisti in drugi spolni perverzneži ♪
- pervêrznost -i ž (ȇ) lastnost, značilnost perverznega, nenaravnost: perverznost tega dejanja je očitna; prizori, polni perverznosti // dejanje, doživljanje, ki je nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: storiti perverznost; homoseksualnost, ekshibicionizem in druge perverznosti / izživljati se v perverznostih / sadistične, spolne perverznosti ♪
- peskóven tudi péskoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) redko peščen: peskovne plasti ♪
- pestrobárven -vna -o prid. (ȃ) knjiž. pisan: pestrobarvni cveti; ptič s pestrobarvnim perjem / pestrobarvna romantičnost ♪
2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126