Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (3.026-3.050)



  1.      pasíven  -vna -o prid. () ki mu manjka dejavnosti, delavnosti; nedejaven, nedelaven: biti pasiven; pasivni člani kolektiva; komisija je pri svojem delu preveč pasivna / pasiven odnos do stvari, življenja / ob nesreči je ostal neprizadet, pasiven ravnodušen / pasiven odpor / učenci so pri pouku pasivni ne sodelujejo, niso razgibani / pasivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča samo branje, brez pismenega in sproščenega ustnega izražanja ● pasivni kadilec kdor ne kadi, a vdihava tobačni dim kadilcevanat. pasivna gibala kosti; ekon. pasivna bilanca bilanca s primanjkljajem; pasivna bilanca podjetja bilanca z izgubo; gospodarsko pasivno področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. pasivne obresti obresti, ki jih kdo kot dolžnik plača; pasivni konto konto, na katerem je evidentiran kak vir sredstev; jur. pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; pasivna volilna pravica pravica biti voljen; med. pasivna imunizacija imunizacija s serumom pasívno prisl.: pasivno obvladati tuje jezike; pasivno opazovati
  2.      pasjeglávec  -vca m () 1. etn., po ljudskem verovanju bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o pasjeglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: boj se tega pasjeglavca / kot psovka kako si upaš, pasjeglavec; pren. fašistični pasjeglavci spet požigajo ◊ zool. pasjeglavci opice s podaljšanim gobcem, podobnim pasjemu, Cynopithecinae
  3.      pásovec  -vca m () med. pasasti izpuščaj
  4.      pasóven  -vna -o prid. (ọ̄) v zvezah: astr. pasovni čas čas na področju med dvema poldnevnikoma, oddaljenima 15°; grad. pasovni temelj podolgovat neprekinjen temelj pod zidom, vrsto stebrov
  5.      vel  -vla m (ā) ekspr., navadno v zvezi Peter ali Pavel kdorkoli: naj bo Peter ali Pavel, ne bom ga poslušal / ne bom potreboval ne Petra ne Pavla nikogar
  6.      ver  -vra m (á) nižje pog. kmet: reven paver / živeti na pavrih
  7.      pečátnikovec  -vca m () pal. izumrlo drevo iz karbona s pečatnim odtisom podobnimi tvorbami po lubju, Sigillaria
  8.      pédenjčlôvek  in pédenj člôvek -éka [dǝn] m (ẹ̄ẹ̄-ẹ́) ed., star. zelo majhen človek: pravljica o pedenjčloveku / Pedenj-človek, laket-brada izkusila bi se rada (F. Levstik)
  9.      pégavec  -vca m (ẹ́) 1. nav. ekspr. pegast človek: zoprn mi je ta pegavec 2. zastar. pegavica: oboleti za pegavcem
  10.      pejoratíven  -vna -o prid. () knjiž. slabšalen: pogosto uporablja pejorativne izraze; pejorativna oznaka / pejorativni pomen besede
  11.      pelínkovec  -vca m (í) žganje z okusom po pelinu: piti pelinkovec; steklenica pelinkovca; janeževec in pelinkovec // redko pelinovec
  12.      pelínovec  -vca m (í) vino, v katerem je namočen pelin, navadno pripravljeno doma: piti, pripraviti pelinovec // redko pelinkovec: požirek pelinovca
  13.      pénklúbovec  -vca m (ẹ̑-) žarg. član penkluba: zasedanje penklubovcev
  14.      perceptíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na percepcijo: perceptivna sposobnost / perceptivna narava stvari
  15.      perfektíven  -vna -o prid. () lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; dovršen: perfektivni glagoli
  16.      perseverácija  -e ž (á) 1. psih. pojav, da se določen doživljaj dolgo obdrži v zavesti brez neposrednega zunanjega dražljaja: percepcija in perseveracija 2. psiht. bolezenski pojav, da kdo nenormalno dolgo ponavlja nesmiselno dejavnost: znaki perseveracije
  17.      perspektíven  -vna -o prid., perspektívnejši () nanašajoč se na perspektivo: podpirati mlade perspektivne ljudi; on je naš najperspektivnejši tekmovalec; nekateri poklici niso več perspektivni / perspektivni razvoj industrije / iskati perspektivne metode, rešitve / perspektivno risanje / naložbe v perspektivne turistične kraje; perspektivna tovarna perspektívno prisl.: perspektivno načrtovati; perspektivno rešen problem
  18.      perspektívovec  -vca m () sodelavec revije Perspektive: kritične ideje perspektivovcev
  19.      pervertírati  -am dov. in nedov. () knjiž. povzročiti, da postane kaj nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam: taka doživetja pervertirajo človekova čustva // spremeniti, prevrednotiti: vse to je pervertiralo in omejilo tehnični napredek pervertíran -a -o: pervertirana nagnjenja; on je sadistično, spolno pervertiran
  20.      perrzen  -zna -o prid. () ki je nasproten naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti, nenaraven: perverzne želje; perverzno dejanje, vedenje; ob prizorih mučenja je čutil perverzno zadovoljstvo / perverzen izraz; poslušati perverzne zgodbe / perverzna spolnost // ki ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: perverzen človek, pohotnež / ekspr. ne bodi tako perverzna
  21.      perrzija  in perverzíja -e ž (é; ) dejanje, doživljanje, ki je nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti; perverznost: ekshibicionizem, fetišizem, homoseksualnost in druge perverzije // publ. sprememba, prevrednotenje: degeneracija in perverzija liberalizma / revolucionarna akcija je bila usmerjena v odpravo perverzij (družbenih) nepravilnosti, izmaličenosti
  22.      perrznež  -a m () ekspr. perverzen človek: homoseksualci, ekshibicionisti in drugi spolni perverzneži
  23.      perrznost  -i ž () lastnost, značilnost perverznega, nenaravnost: perverznost tega dejanja je očitna; prizori, polni perverznosti // dejanje, doživljanje, ki je nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: storiti perverznost; homoseksualnost, ekshibicionizem in druge perverznosti / izživljati se v perverznostih / sadistične, spolne perverznosti
  24.      peskóven  tudi péskoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) redko peščen: peskovne plasti
  25.      pestrobárven  -vna -o prid. () knjiž. pisan: pestrobarvni cveti; ptič s pestrobarvnim perjem / pestrobarvna romantičnost

   2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA