Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (2.976-3.000)



  1.      ovenélost  -i ž (ẹ́) stanje ovenelega: zaradi ovenelosti so vrtnice izgubile tudi svoj opojni duh / ovenelost kože
  2.      ovenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati nekoliko (u)vel: rože so hitro ovenele; vrtnice rade ovenijo; pren., ekspr. dekle je od žalosti ovenelo // knjiž. prenehati obstajati (v veliki meri): njegova slava je sčasoma ovenela; njuno tovarištvo je ovenelo ovenèl in ovenél -éla -o: ovenel cvet; starček z ovenelim obrazom; ovenelo listje
  3.      oniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̄) navadno sedanji čas postati nekoliko (u)vel: ta roža hitro ovene; pren., ekspr. dekle od žalosti ovene // knjiž. prenehati obstajati (v veliki meri): nenadna ljubezen največkrat hitro ovene onjen -a -o ovenel: ovenjen cvet; prim. ovel, oveneti
  4.      overítelj  -a m () kdor kaj overi, overja: overitelj zapisnika
  5.      overítev  -tve ž () glagolnik od overiti: overitev dokumentov, zapisnika / overitev podpisa
  6.      oriti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) uradno potrditi enakost ali resničnost česa: overiti prepis, spričevalo / overiti zapisnik // uradno potrditi sploh: overiti podpis, pogodbo oriti se zastar. prepričati se: overil se je, da je ta predpis samo formalen orjen -a -o: overjen prepis; overjene listine
  7.      orjati  -am nedov. (ẹ́) uradno potrjevati enakost ali resničnost česa: overjati prepise, spričevala // uradno potrjevati sploh: overjati podpise, pogodbe
  8.      overovátelj  -a m () kdor kaj overovi, overovlja: izvoliti dva overovatelja zapisnika; overovatelj podpisov, prepisov
  9.      overovítev  -tve ž () glagolnik od overoviti: overovitev dokumentov
  10.      overóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. uradno potrditi enakost ali resničnost česa: overoviti prepis, spričevalo / overoviti zapisnik // uradno potrditi sploh: overoviti oporoko 2. zastar. preveriti: vseh citatov nisem mogel na novo overoviti overóvljen -a -o: overovljeni podpisi
  11.      overóvljati  -am nedov. (ọ́) uradno potrjevati enakost ali resničnost česa: overovljati spričevala / overovljati zapisnike // uradno potrjevati sploh: overovljati podpise
  12.      ôves  ôvsa m (ó) kulturna rastlina, katere lat je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: sejati, žeti oves; konj zoblje oves; vreča ovsa ♦ agr. nakaliti oves
  13.      oveselíti  -ím dov., ovesélil ( í) star. razveseliti: z darilom jo je zelo oveselil; obiska se je oveselila / pogovor mu je pregnal žalost in ga oveselil oveseljèn -êna -o: pa so le prišli, reče oveseljen; njen oveseljeni obraz se je v hipu spremenil
  14.      ositi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z obešanjem česa pokriti, prekriti, navadno v veliki, preveliki meri: prazne stene je ovesil s slikami / sneg je pokril zemljo in ovesil smreke z ivjem 2. redko naložiti, naprtiti: ovesili so mu to neprijetno pravdo ● knjiž. ovesili so ji tatvino pripisali, prisodili ošen -a -o: bila je ovešena z nakitom; drevesa, razkošno ovešena z mladim zelenjem; ekspr. nebo je ovešeno z oblaki
  15.      osti se  om se in osti se om se dov., 2. mn. oste se, 3. mn. ojo se in ovedó se; odi se odite se in odi se odite se in ovedíte se; odel se odla se in odel se odla se; oden (ẹ́; é ẹ́; ovẹ́di ovẹ́dite, odi odite; ovẹ̄del ovẹ̄dla ovẹ́dli, ovēdel odla) neustalj. zbuditi se iz nezavesti, zavedati se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedla
  16.      ošati  -am nedov. (ẹ́) 1. z obešanjem česa pokrivati, prekrivati, navadno v veliki, preveliki meri: ovešati stene s slikami / ekspr. ovešati se z medaljami / sneg oveša smreke; pren. resnico ovešajo s praznimi frazami ∙ ekspr. trte se ovešajo z grozdki jih dobivajo 2. redko nalagati, naprtovati: oveša mu skrbi
  17.      oti  ojem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. z vetjem obdati: lahen veter ga je ovel / ko je stopil v sobo, ga je ovela plesnoba
  18.      ovati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. z vetjem obdajati: oveval ju je hladen veter / soparen zrak je oveval poslušalce v dvorani ● knjiž. ovevali so jo spomini obhajali, prevzemali
  19.      óvrovec  -vca m (ọ̑) pog. pripadnik ovre: ovrovci in gestapovci
  20.      ozastiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: okupatorjev zločin ga je dokončno ozavestil / ozavestil se je svoje krivde zavedel // narediti, povzročiti, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje: narodnostno ozavestiti ljudi ozaščen -a -o: ozaveščena družba, mladina
  21.      ozaščenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost ozaveščenega človeka: piscu ne manjka jezikovne ozaveščenosti
  22.      ozdrati  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati zdrav: ni veliko upanja, da bi ozdravel; ozdraveti od pljučnice 2. ekspr. čustveno se pomiriti, umiriti: le počasi je ozdravel, ko ga je zapustila ozdral in ozdral -éla -o: ozdravele vojake so poslali nazaj na fronto
  23.      ozelenítven  -a -o prid. () nanašajoč se na ozelenitev: ozelenitveni načrt mesta; ozelenitvena dela ob novi cesti so končana
  24.      ozemljítven  -a -o prid. () nanašajoč se na ozemljitev: ozemljitvena dela / ozemljitvena naprava naprava, ki povezuje prevodni del električne naprave z zemljo
  25.      óznovec  -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pripadnik Oddelka za zaščito ljudstva [OZNA]: oznovci so uspešno izvedli načrtovano akcijo

   2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA