Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (2.951-2.975)



  1.      osvetožêljnost  -i ž (é) zastar. maščevalnost: bali so se ga zaradi njegove osvetoželjnosti / uboj iz osvetoželjnosti
  2.      osveževáti  -újem nedov.) 1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: rosa osvežuje rastline; osveževati zrak // povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: gibanje na zraku osvežuje telo; osveževati se v hladni vodi / ekspr. s svojim pripovedovanjem ga je naravnost osveževala poživljala 2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: predavanja so nam samo osveževala že znano snov; osveževati si znanje osvežujóč -a -e: osvežujoč dež, hlad; osvežujoča pijača; prisl.: veter je osvežujoče pihal v obraz
  3.      osvežílen  -lna -o prid. () ki osveži, osvežuje: osvežilen veter; osvežilna kopel, pijača osvežílno prisl.: ta sok deluje osvežilno
  4.      osvežílo  -a s (í) sredstvo za osvežitev: v kopališču so si privoščili osvežila; ponuditi kavo kot osvežilo / dati komu pijačo v osvežilo za osvežitev
  5.      osvežítev  -tve ž () glagolnik od osvežiti: osvežitev ozračja / za osvežitev je popil limonado / včerajšnja predstava je bila prava osvežitev / osvežitev spomina ● ekspr. v ekipi bi potrebovali osvežitve novih, mladih članov; publ. napovedujejo osvežitve z nevihtami dež; ekspr. repertoar je potreben osvežitve sprememb, ki bi ga poživile
  6.      osvežíti  -ím tudi osžiti -im dov., osžil ( í; ẹ̑) 1. povzročiti, da postane kaj bolj sveže, čisto: dež je osvežil drevje; veter je osvežil ozračje // povzročiti, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: mrzla pijača ga je osvežila; večerni sprehod jo je osvežil; osvežiti se z mrzlo vodo / osvežiti (si) obraz z limoninim sokom / ekspr. s prijetnim pripovedovanjem ga je osvežila poživila 2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti: osvežiti komu spomin na stare čase; osvežiti si znanje fizike 3. ekspr. narediti, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: osvežiti barve na sliki, steni ● ekspr. osvežiti stara poznanstva obnovitiagr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme osvežèn -êna -o tudi osžen -a -o: osvežena se je lotila dela
  7.      otáven  -vna -o () pridevnik od otava: otavna košnja
  8.      otróškovárstven  -a -o prid. (ọ́-) nanašajoč se na varstvo otrok: otroškovarstvena vprašanja
  9.      otróven  -vna -o prid. (ọ̄) zastar. strupen: otrovna pijača / otrovno ozračje
  10.      otsti  otzem in otsti otzem dov., otzel (ẹ́; é) nar. koroško privezati, navezati: na cesti je psa spet otvezel / otvesti koga čez pas / otvesti z verigo otzen -a -o: pes je bil otvezen na vrvici; otvezena živina
  11.      otza  -e ž (ẹ̑) nar. koroško veriga (za privezovanje goveda k jaslim): živina je rožljala z otvezami / volovske otveze
  12.      otzati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) nar. koroško privezovati, navezovati: otvezati kravo k jaslim, psa na vrvico
  13.      otvorítven  -a -o prid. () nanašajoč se na otvoritev: otvoritvena slovesnost / otvoritveni govor / otvoritvena predstava sezone prva, uvodna; otvoritveno zborovanje
  14.      ovdolost  -i ž (ẹ́) stanje ovdovelega človeka: zavračala je misel na ovdovelost
  15.      ovdoti  -ím dov. (ẹ́ í) postati vdovec, vdova: hitro, zgodaj je ovdovel ovdol in ovdol -éla -o: živela je s svojo ovdovelo hčerjo in vnukom
  16.      odati se  -am se nedov. (ẹ́) knjiž. spoznavati kaj, zavedati se česa: ovedati se misli, resničnosti; dobro smo se ovedali, da ni druge možnosti // kritično presojati, spoznavati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: ljudje so se le polagoma politično ovedali odati zastar. poizvedovati, spraševati: vsepovsod je ovedal, če so srečali takega človeka
  17.      odenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ovedeti se: jasno ovedenje / narodnostno ovedenje
  18.      odeti se  om se dov. (ẹ́) knjiž. 1. spoznati kaj, zavedeti se česa: ovedeti se dejanja, misli, resničnosti; šele zdaj se je ovedel velikega pomena tega dogodka; nekaj časa se ni ovedel, da je ranjen; v trenutku se je ovedela, za kaj gre / ovedeti se samega sebe // kritično presoditi, spoznati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: idejno, narodnostno se ovedeti 2. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedela / ko so se malo ovedeli, so nadaljevali si opomogli 3. zastar. znajti se, vživeti se: kar dobro se je ovedel v tujem mestu odeti zastar. izvedeti: nikoli niso ovedeli, kdo ga je ubil
  19.      ojati  -am dov. (ẹ̑) redko zvejati: ovejati žito
  20.      ovekočenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ovekovečiti: ovekovečenje dogodka / dočakal je svoje ovekovečenje na plakatu
  21.      ovekovečeváti  -újem nedov.) ekspr. z umetniško upodobitvijo delati, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: radi so ovekovečevali bojne prizore / slika ovekovečuje njeno lepoto // delati kaj znano, poznano sploh: ovekovečevati ravnanje koga
  22.      ovekočiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. z umetniško upodobitvijo narediti, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: ovekovečiti dogodek; ovekovečiti ženino lepoto; v pesmih je ovekovečil svoj čas; s tem romanom se je ovekovečil // narediti kaj znano, poznano sploh: svoj nastop so ovekovečili s plakati ∙ ekspr. prizor je ovekovečil s kamero ga posnel; ekspr. moral se je ovekovečiti na bukvi vrezati v bukev svoje ime
  23.      ol  in ol -éla -o [e] prid. (ẹ̄ ẹ́; ẹ́) nekoliko (u)vel: ovel šopek, venec; ovela trava / koža na obrazu je bila ovela; ovela roka; pren., ekspr. ovela ljubezen; prim. oveniti
  24.      ôven  ôvna m (ó) 1. ovčji samec: čredo vodi star oven; ovni in kozli; blejati, meketati kot oven / plemenski oven 2. grad. priprava v obliki klade za zabijanje pilotov: podpornike so zabili v vodo z ovnom 3. v starem in srednjem veku vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov: ovni in katapulti / oblegovalni oven ◊ astr. Oven prvo ozvezdje živalskega kroga; teh. hidravlični oven črpalka, ki z energijo tekoče vode potiska vodo v sunkih navzgor
  25.      ončati  -am in ončati -am dov. (; ẹ̑) 1. knjiž. okrasiti z vencem, rožami: ovenčati sliko / glavo so ji ovenčali z belim venčkom; pren. ovenčali so ga s slavo 2. vznes. zelo uspešno končati kaj: boj so ovenčali z zmago ∙ knjiž., ekspr. čas jo bo ovenčal z lovorom, slavo postala bo slavna ončan in ončan -a -o: ovenčane glave deklic ∙ ekspr. vrnil se je ovenčan z lovorom, slavo kot zmagovalec

   2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA