Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (2.376-2.400) 
- molčávec -vca [u̯č] m (ȃ) redko molčečnež, molčečnik: imeli so ga za molčavca ♪
- molčljívec -vca [u̯č] m (ȋ) redko molčečnež, molčečnik: velike skrbi so napravile iz njega čemernega molčljivca ♪
- molítven -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na molitev: molitvena vsebina / molitvena knjižica; star. molitvene bukve, bukvice molitvenik / udeleževati se molitvenih ur / molitveni obrazec besedilo molitve 2. rel. ki rad moli: molitven človek; bila je zelo pobožna in molitvena ♪
- molítvenik -a m (ȋ) rel. knjižica z molitvami: odpreti molitvenik; podobice so hranili v molitvenikih ♪
- molítvenost -i ž (ȋ) rel. lastnost človeka, ki veliko moli: vsem je bila znana njena molitvenost ♪
- molívec -vca m (ȋ) rel. kdor moli: duhovnik blagoslovi molivce; zategli, enakomerni glasovi molivcev / prvi molivec kdor vodi molitev ♪
- morjeplóvec -vca m (ọ̑) ekspr. mornar, pomorščak, zlasti raziskovalec morij: morjeplovci so na svojih potovanjih videli marsikaj; drzni, izkušeni, slavni morjeplovci ♪
- móslavec -vca m (ọ̑) agr. šipon: gojili so tudi moslavec ♪
- mostóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na most: mostovna popravljalnica / mostovni les / mostovni čoln ponton ♪
- móštven -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na moštvo: moštveno prvenstvo, tekmovanje / moštveni športi; moštvene igre / moštveni igralec / moštveni prostori móštveno prisl.: tekmovali bodo posamezno in moštveno ♪
- motíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na motiv: z novo zbirko je razširil motivni krog pesniškega sveta; motivni svet slik / motivna novost ♦ filat. motivna zbirka zbirka znamk z določenim motivom; zool. motivno petje ptičje petje, sestavljeno iz več elementov motívno prisl.: motivno je posegel v preteklost; njegovo delo je motivno in izrazno novo ♪
- móvens -a m (ọ̑) knjiž. pobuda, gibalo: kaj je glavni movens njegovega hotenja / movens strahotnega nasilja je bil predsednik ♪
- mózgoven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mozeg: mozgovno tkivo / mozgovne kosti ♪
- mréževec -vca m (ẹ́) nav. mn., zool. morske praživali z različno oblikovanim kremenastim ogrodjem, Radiolaria ♪
- mrmrávec -vca m (ȃ) kdor mrmra: mrmravci so potihnili / redko mrmravcem ni mogoče ustreči godrnjavcem, godrnjačem ♪
- mŕšavec -vca m (ŕ) ekspr. 1. suh, shujšan prašič: mršavci in pitanci 2. zelo suh, zelo shujšan človek: mršavec z udrtimi očmi ♪
- mršavéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati mršav: živina je začela mršaveti; ekspr. vsa stvar ga je tako prizadela, da je vidno medlel in mršavel hujšal ♪
- mŕtvec -a [vǝc] m (ȓ) knjiž. mrtev človek, mrlič: v vojni so pokopali mrtvece tam, kjer so umrli; gledal je, kateri izmed mrtvecev je njegov brat ♪
- mŕtvečev -a -o [vǝč] (ȓ) pridevnik od mrtvec: mrtvečev obraz ♪
- mrtvênje -a s (é) glagolnik od mrtviti ali mrtveti: mrtvenje nog zaradi strahu / mrtvenje duha / mrtvenje tkiva ♪
- mrtvéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati neobčutljiv, brezčuten: čutil je, kako mu roka po injekciji mrtvi / noge so ji mrtvele od strahu hromele 2. med. biti v stanju postopnega prenehavanja življenjskih procesov v delu organizma; odmirati: na tem mestu je tkivo začelo mrtveti ♪
- mrzlokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. zool. pri katerem je toplota krvi odvisna od temperature okolice: mrzlokrvne živali 2. ekspr. hladen, brezčustven: mrzlokrvna ženska ◊ vet. mrzlokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo; hladnokrvni konj ♪
- mudljívec -vca m (ȋ) redko počasnež, obotavljavec: opisati lik vojaka mudljivca / zastar. naložiti globo mudljivcu zamudniku ♪
- múhavec -vca m (ú) ekspr. muhast človek: čudaški muhavec ♪
- muholóvec -vca m (ọ̑) priprava za lovljenje muh: obesiti muholovec pod strop; lepljiv trak muholovca / stresti muhe iz steklenega muholovca ♪
2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 
