Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (2.301-2.325)
- masíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki glede razsežnosti, zlasti debeline, širine presega običajno mero: masiven steber, zid; masivna ograja, piramida / masivno gorovje / masivna postava 2. knjiž. ki ni votel, je iz celega: stvar je bila na videz masivna, v resnici pa votla / masiven kamen ◊ arhit. masivna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic; polna opeka; elektr. masivni vodnik vodnik iz samo ene žice ali palice; les. masivni les les, ki ni poprej razčlenjen in potem umetno sestavljen masívno prisl.: masivno izdelano pohištvo ♪
- masóven -vna -o prid. (ọ̄) množičen: oblika masovnega razvedrila / masovni sestanek; masovna organizacija / masovni izdelki zelo številni ◊ ekon. masovna proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; gled. masovna scena scena, v kateri nastopa množica ljudi; muz. masovna pesem zborovska pesem z aktualnim družbenopolitičnim besedilom masóvno prisl.: masovno so začeli odhajati v tujino; sam.: pog. jutri bo spet masovni masovni sestanek ♪
- materiálnopráven -vna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na materialno pravo: materialnopravni zahtevek / materialnopravni predpisi materiálnoprávno prisl.: biti materialnopravno odgovoren ♪
- materínskopráven -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na materinsko pravo: materinskopravni rod ♪
- mávec -vca m (ā) z žganjem sadre pridobljen bel prah, ki se, pomešan z vodo, hitro strdi: kupiti mavec; zgladiti stene z mavcem; kip iz mavca / štukaturni, zobni mavec // pog. mavčna obveza: nositi mavec; sneli so mu mavec / dati roko v mavec // žarg. izdelek iz te snovi: razstavljenih je nekaj olj in pet mavcev ♪
- mávelj -vlja m (á) bot. užitna goba s tanjšim betom in z navadno razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus ♪
- mazíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mazivo: mazivno olje / mazivna plast olja ♪
- mečkávec -vca [mǝč tudi meč] m (ȃ) redko mečkač: priganjal je mečkavce ♪
- mèdčlovéški -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki je, obstaja med ljudmi: medčloveški odnosi; medčloveška razmerja; medčloveško zbliževanje ♪
- mèddrúštven -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki je, obstaja med društvi: meddruštveni stiki; plodno meddruštveno sodelovanje; meddruštveno tekmovanje ♪
- mèddržáven -vna -o prid. (ȅ-á) ki je, poteka med državami: meddržavni dogovori / meddržavni odnosi; meddržavne pogodbe; meddržavna meja meja med državama, državami ♦ jur. meddržavno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami; šport. meddržavna tekma tekma med reprezentancami dveh ali več držav ♪
- mèddržávnopráven -vna -o prid. (ȅ-á-ā) jur. mednarodnopraven: meddržavnopravni predpisi / meddržavnopravne obveznosti ♪
- meddvérje -a s (ẹ̑) prostor med vhodnimi in notranjimi vrati, zlasti v javnih poslopjih: iz meddverja je bilo slišati hrupne glasove; prostorno meddverje // manjši prostor med dvojnimi vrati: v meddverje so postavili knjižno omarico ♪
- medenobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je take barve kot med m ali med ž: medenobarven mesec ♪
- meditatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. premišljujoč, razmišljajoč: njegov meditativni značaj / meditativno razpoloženje ♦ lit. meditativni lirik; meditativna pesem ♪
- mèdkrajéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza // ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi ♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet promet med kraji na ožjem področju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi kraji mèdkrajévno prisl.: klicati koga medkrajevno; sam.: pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni telefonski centrali ♪
- mednárodnopráven -vna -o prid. (á-ā) nanašajoč se na mednarodno pravo: mednarodnopravni predpisi / mednarodnopravne obveznosti ♪
- mèdstrokóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) nanašajoč se na več strok: medstrokovni odbor ♪
- mêdved -éda m (é ẹ́) 1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami: medved brunda, lomasti, ekspr. hlača po gozdu; medved se je postavil na zadnje noge; ujeti medveda; medved v brlogu; lov na medvede; močen kakor medved; hodi kot medved / medved pleše; voditi medveda po svetu 2. igrača, ki predstavlja medveda: kamor gre, nese s seboj svojega medveda 3. ekspr. močen, okoren, navadno dobrodušen človek: zanimiv par sta, ona drobižek, on pa tak medved / ne bodi no tak medved ● ne prodajaj kože, dokler je
medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš; pog. tristo (kosmatih) medvedov, kako si trmast izraža podkrepitev trditve; pog. tolkel sem kot tristo medvedov zelo, močno ◊ astr. Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; Veliki medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; film. zlati medved priznanje za najboljši film zahodnoberlinskega festivala; pal. jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; zool. beli ali
severni medved ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Ledenega morja, Thalarctos maritimus; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; rjavi medved ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; sivi medved grizli ♪
- medvédar -ja m (ẹ̑) 1. nekdaj kdor vodi po svetu dresiranega medveda in nastopa z njim: v vas je prišel popotni medvedar 2. lov. lovec na medvede: izkušen medvedar ◊ lov. pes, izučen za lov na medvede ♪
- medvédarica -e ž (ẹ̑) lov. puška za lov na medvede ♪
- medvédast -a -o prid. (ẹ́) ekspr. po moči, okornosti, hoji podoben medvedu: medvedast človek / medvedasta hoja ♪
- medvédek -dka m (ẹ̑) 1. manjšalnica od medved: razposajen medvedek; medvedka in medvedki / otr. v živalski vrt greva gledat medvedke medvede 2. igrača, ki predstavlja medveda: za rojstni dan je otrok dobil medvedka; igrati se z medvedkom 3. nav. mn. najmlajši član taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo precej medvedkov in čebelic ◊ zool. medvedek vrečar medvedu podoben rastlinojedi avstralski sesalec, Phascolarctus cinereus ♪
- medvédič -a tudi medvedìč -íča m (ẹ̑; ȉ í) medvedek: medvedič je zadovoljno brundal; medvedka in medvediči ♪
- medvédina in medvedína -e ž (ẹ̑; í) 1. medvedja koža: odeti se z veliko medvedino 2. medvedje meso: razpadajoča medvedina ♪
2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401