Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (2.126-2.150)
- kratívec -vca m (ȋ) lingv. grafično znamenje za kratki naglašeni samoglasnik: krativec in ostrivec ♪
- kratkocéven -vna -o prid. (ẹ̑) ki ima kratko cev: kratkocevno pipico je natlačil s tobakom / kratkocevna puška ♪
- kratkoglávec -vca m (ȃ) antr. človek s kratko in okroglo glavo ♪
- kratkorokáven -vna -o prid. (ā) ki ima kratke rokave: kratkorokavna ženska obleka ♪
- kratkovalóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kratke valove: kratkovalovna svetloba / kratkovalovni oddajnik ♪
- kreatívec -vca m (ȋ) publ. ustvarjalec: umetniški razvoj kreativca ♪
- kreatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki kreira, ustvarjalen: kreativni igralec / kreativna moč, sposobnost umetnika / kreativna fantazija / formativni in kreativni proces; kreativna dejavnost ♪
- kréhavec -vca m (ẹ̄) ekspr. kdor (pogosto) močno in hripavo kašlja: star krehavec / bolehavci in krehavci ♪
- krékovec -vca m (ẹ̑) pristaš kulturnih in političnih nazorov Janeza E. Kreka: spor krekovcev z drugimi strankami ♪
- krévelj -vlja m (ẹ̄) redko krevlja: opiral se je na krevelj ♪
- kríkavec -vca m (í) zool. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: v travi se je oglašal krikavec ♪
- krístavec -vca m (ȋ) bot., navadno v zvezi navadni kristavec strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti, Datura stramonium: bel cvet kristavca ♪
- krívec 1 -vca m (ȋ) 1. kdor je kriv: krivca so dolgo iskali; zagovarjati krivca; neznani krivec; krivec kaznivega dejanja 2. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti krivec; iz žepa je potegnil krivec // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s krivcem obsekavati vejo 3. zakrivljeno pero v repu ruševca: klobuk s krivci za trakom 4. redko krivilec: zaposlil se je kot krivec železa ♪
- krívec 2 -vca m (ȋ) nar. hladen vzhodni veter: proti poldnevu je začel pihati krivec ♪
- krivénčast -a -o prid. (ẹ̄) večkrat nekoliko ukrivljen: krivenčaste korenine; tanko krivenčasto deblo / krivenčast gaber / krivenčasta rast / krivenčaste črke // ekspr. kriv, neraven: krivenčaste noge / krivenčast človek ♪
- krivénčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. dajati čemu nenaravno, nepravilno obliko: vihar krivenči drevo / krivenčiti ustnice; kar naprej se krivenči // redko pačiti, potvarjati: skušal je krivenčiti dejstvo ♪
- krivolóvec -vca m (ọ̑) jur. kdor se ukvarja s krivolovstvom: preganjati krivolovce ♪
- krivovérec -rca m (ẹ̑) za pripadnike določene krščanske veroizpovedi kdor je zaradi nepriznavanja kake dogme druge, drugačne vere: krivoverci in pravoverci ♪
- krivovéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na krivo vero: postal je krivoveren / krivoverni nauki ♪
- krivovérka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od krivoverec: inkvizitor je sodil krivoverki ♪
- krivovérnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost krivovernega: krivovernost nauka ♪
- krivovérski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na krivoverce ali krivo vero: grad je bil krivoversko zbirališče / obhajale so ga krivoverske misli; krivoverske zablode; pren. tvoja krivoverska razlaga demokracije ♪
- krivovérstvo -a s (ẹ̑) za pripadnike določene krščanske veroizpovedi pripadnost drugi, drugačni veri zaradi nepriznavanja kake dogme: očitajo mu krivoverstvo / odpovedati se krivoverstvu krivi veri ♪
- krížavec tudi kríževec -vca m (í) 1. zool. pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa, Aranea diadema: pravilno spredena mreža križavca 2. agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik: posejati križavec 3. nekdaj avstrijski srebrnik s podobo križa na eni strani: odšteti ji je moral precej križavcev ♪
- krížemsvét -á m (ȋ-ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi iti v križemsvet iti po svetu, v svet ♪
2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226