Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (2.101-2.125)



  1.      korelatíven  -vna -o prid. () knjiž. medsebojno odvisen, soodvisen: korelativni pojavi / predmeta sta v korelativnem odnosu ♦ filoz. korelativni pojmi soodnosni pojmi, ki so podrejeni skupnemu pojmu
  2.      koristolóvec  -vca m (ọ̑) slabš. kdor teži po koristi: bil je velik koristolovec; koristolovci in karieristi
  3.      korozíven  -vna -o prid. () ki povzroča korozijo: korozivna kislina / korozivno delovanje
  4.      korporatíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na korporacija 1: korporativna ureditev države / korporativni sistem sistem, v katerem sta gospodarstvo in politična ureditev osnovana na korporaciji; korporativna država država s korporativnim sistemom 2. publ. ki vključuje vse, večino: korporativna akcija / korporativna udeležba korporatívno prisl.: korporativno se udeležiti manifestacije; korporativno organizirano gospodarstvo
  5.      korta  -e ž (ẹ̑) voj. vojna ladja, oborožena s protiletalskim in protitorpednim orožjem za zaščito konvojev: konvoj s korveto / kapetan korvete čin, za stopnjo višji od poročnika bojne ladje, ali nosilec tega čina // nekdaj manjša vojna ladja, oborožena samo z eno baterijo
  6.      korten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na korveto: korvetno spremstvo / korvetni kapetan kapetan korvete
  7.      kosítrovec  -vca m (í) min. rudnina kositrov oksid; kasiterit
  8.      kósovec  -vca m (ọ̑) premog v velikosti nad 6 cm: naročil je dve toni kosovca; orehovec in kosovec
  9.      kósoven  tudi kosóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) ki je v kosih: kosovni led / kosovni premog; kosovno pohištvo ◊ ekon. kosovna mezda mezda, ki se obračunava glede na število narejenih kosov; trg. kosovno blago blago na kose
  10.      kostánjevec  -vca m (á) 1. nar. konj kostanjeve barve: rjavec in kostanjevec 2. čeb. kostanjev med: hojevec in kostanjevec ◊ bot. vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi; vodni orešek
  11.      kôtlovec  -vca m (ó) strojn. trdna usedlina, ki se nabira na stenah posod, v katerih se kuha, segreva voda: odstranjevanje kotlovca
  12.      kotlóven  -vna -o prid. (ọ̄) koteln: kotlovna pločevina / kotlovna naprava na kurilno olje
  13.      kovelín  -a m () min. rudnina heksagonalni bakrov sulfid
  14.      ven  inven -vna -o prid. (ó; ọ̑) ki se da kovati: kovna litina, med; kovno jeklo; železo je kovno in magnetno ♦ ekon. kovna pariteta ali kovno razmerje razmerje med kovnimi stopnjami različnih valut; kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; kovna stopnja razmerje med utežno enoto določene kovine in številom iz nje narejenih kovancev
  15.      koventrírati  -am dov. in nedov. () knjiž. z bombardiranjem uničiti, razdejati: koventrirati mesto
  16.      koverkot  tudi covercoat -a [koverkót] m (ọ̑) tekst. močna volnena tkanina v keprovi, atlasovi vezavi, zlasti za moške plašče in obleke
  17.      kozávec  -vca m () redko kozav človek: kozavec se je kislo nasmehnil
  18.      kradljívec  -vca m () nav. ekspr. kdor (rad) krade: čisto navaden kradljivec je / tista dva kradljivca so prijeli
  19.      krájevec  -vca m (á) nav. mn. 1. spodnji, navzven upognjeni del klobuka: nezaupno je gledal izpod krajevcev; črn klobuk z ozkimi krajevci; široki, veliki krajevci 2. star., navadno s prilastkom koničasti podaljšek pri oblačilu: krajevci suknjiča
  20.      krajéven  tudi krájeven -vna -o prid. (ẹ̄; á) nanašajoč se na kraj: seznaniti se s krajevnimi navadami; poznati krajevne potrebe; krajevne razmere / urediti krajevni promet; krajevni vlak, vodovod / krajevne padavine / krajevni praznik praznik, povezan s kakim pomembnim dogodkom iz zgodovine, zlasti iz narodnoosvobodilne vojne / krajevni ljudski odbor [KLO] prva leta po 1945 organ državne oblasti v kraju; krajevni urad upravni organ občinske skupščine zunaj njenega sedeža; krajevna skupnost samoupravna skupnost, v kateri so združeni delovni ljudje in občani naselja, dela naselja ali več povezanih naselij / krajevno ime / majhna, velika krajevna oddaljenost ◊ astr. krajevni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje; lingv. krajevni odvisnik odvisni stavek, ki izraža kraj dejanja nadrednega stavka; krajevni prislov; ptt krajevno telefonsko omrežje omrežje, ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju
  21.      kramljávec  -vca m () kdor (rad) kramlja: duhovit, nevsiljiv kramljavec
  22.      krápovec  -vca m (á) nav. mn., zool. sladkovodne ribe z velikimi luskami in brkom podobnimi izrastki pod usti, Cyprinidae
  23.      krasnoslóvec  -vca m (ọ̑) 1. star. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: bil je pravi umetnik in ne krasnoslovec 2. zastar. estet, leposlovec: naš krasnoslovec Stritar
  24.      krástavec  -vca m (á) 1. redko krastav človek: krastavci in gobavci 2. star. škrlup, fuzikladij: škropiti proti krastavcu
  25.      kráševec  -vca m (á) kdor živi na kraškem svetu ali je doma s kraškega sveta: je pravi kraševec

   1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA