Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (2.101-2.125)
- korelatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. medsebojno odvisen, soodvisen: korelativni pojavi / predmeta sta v korelativnem odnosu ♦ filoz. korelativni pojmi soodnosni pojmi, ki so podrejeni skupnemu pojmu ♪
- koristolóvec -vca m (ọ̑) slabš. kdor teži po koristi: bil je velik koristolovec; koristolovci in karieristi ♪
- korozíven -vna -o prid. (ȋ) ki povzroča korozijo: korozivna kislina / korozivno delovanje ♪
- korporatíven -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na korporacija 1: korporativna ureditev države / korporativni sistem sistem, v katerem sta gospodarstvo in politična ureditev osnovana na korporaciji; korporativna država država s korporativnim sistemom 2. publ. ki vključuje vse, večino: korporativna akcija / korporativna udeležba korporatívno prisl.: korporativno se udeležiti manifestacije; korporativno organizirano gospodarstvo ♪
- korvéta -e ž (ẹ̑) voj. vojna ladja, oborožena s protiletalskim in protitorpednim orožjem za zaščito konvojev: konvoj s korveto / kapetan korvete čin, za stopnjo višji od poročnika bojne ladje, ali nosilec tega čina // nekdaj manjša vojna ladja, oborožena samo z eno baterijo ♪
- korvéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na korveto: korvetno spremstvo / korvetni kapetan kapetan korvete ♪
- kosítrovec -vca m (í) min. rudnina kositrov oksid; kasiterit ♪
- kósovec -vca m (ọ̑) premog v velikosti nad 6 cm: naročil je dve toni kosovca; orehovec in kosovec ♪
- kósoven tudi kosóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) ki je v kosih: kosovni led / kosovni premog; kosovno pohištvo ◊ ekon. kosovna mezda mezda, ki se obračunava glede na število narejenih kosov; trg. kosovno blago blago na kose ♪
- kostánjevec -vca m (á) 1. nar. konj kostanjeve barve: rjavec in kostanjevec 2. čeb. kostanjev med: hojevec in kostanjevec ◊ bot. vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi; vodni orešek ♪
- kôtlovec -vca m (ó) strojn. trdna usedlina, ki se nabira na stenah posod, v katerih se kuha, segreva voda: odstranjevanje kotlovca ♪
- kotlóven -vna -o prid. (ọ̄) koteln: kotlovna pločevina / kotlovna naprava na kurilno olje ♪
- kovelín -a m (ȋ) min. rudnina heksagonalni bakrov sulfid ♪
- kôven in kóven -vna -o prid. (ó; ọ̑) ki se da kovati: kovna litina, med; kovno jeklo; železo je kovno in magnetno ♦ ekon. kovna pariteta ali kovno razmerje razmerje med kovnimi stopnjami različnih valut; kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; kovna stopnja razmerje med utežno enoto določene kovine in številom iz nje narejenih kovancev ♪
- koventrírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. z bombardiranjem uničiti, razdejati: koventrirati mesto ♪
- koverkot tudi covercoat -a [koverkót] m (ọ̑) tekst. močna volnena tkanina v keprovi, atlasovi vezavi, zlasti za moške plašče in obleke ♪
- kozávec -vca m (ȃ) redko kozav človek: kozavec se je kislo nasmehnil ♪
- kradljívec -vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor (rad) krade: čisto navaden kradljivec je / tista dva kradljivca so prijeli ♪
- krájevec -vca m (á) nav. mn. 1. spodnji, navzven upognjeni del klobuka: nezaupno je gledal izpod krajevcev; črn klobuk z ozkimi krajevci; široki, veliki krajevci 2. star., navadno s prilastkom koničasti podaljšek pri oblačilu: krajevci suknjiča ♪
- krajéven tudi krájeven -vna -o prid. (ẹ̄; á) nanašajoč se na kraj: seznaniti se s krajevnimi navadami; poznati krajevne potrebe; krajevne razmere / urediti krajevni promet; krajevni vlak, vodovod / krajevne padavine / krajevni praznik praznik, povezan s kakim pomembnim dogodkom iz zgodovine, zlasti iz narodnoosvobodilne vojne / krajevni ljudski odbor [KLO] prva leta po 1945 organ državne oblasti v kraju; krajevni urad upravni organ občinske skupščine zunaj njenega sedeža; krajevna skupnost samoupravna skupnost, v kateri so združeni delovni ljudje in občani naselja, dela naselja ali več povezanih naselij / krajevno ime / majhna, velika krajevna oddaljenost ◊ astr. krajevni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje; lingv. krajevni odvisnik odvisni
stavek, ki izraža kraj dejanja nadrednega stavka; krajevni prislov; ptt krajevno telefonsko omrežje omrežje, ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju ♪
- kramljávec -vca m (ȃ) kdor (rad) kramlja: duhovit, nevsiljiv kramljavec ♪
- krápovec -vca m (á) nav. mn., zool. sladkovodne ribe z velikimi luskami in brkom podobnimi izrastki pod usti, Cyprinidae ♪
- krasnoslóvec -vca m (ọ̑) 1. star. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: bil je pravi umetnik in ne krasnoslovec 2. zastar. estet, leposlovec: naš krasnoslovec Stritar ♪
- krástavec -vca m (á) 1. redko krastav človek: krastavci in gobavci 2. star. škrlup, fuzikladij: škropiti proti krastavcu ♪
- kráševec -vca m (á) kdor živi na kraškem svetu ali je doma s kraškega sveta: je pravi kraševec ♪
1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201