Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (1.976-2.000) 
- káveljček -čka [vǝl] m (ȃ) 1. manjšalnica od kavelj: sneti ključe s kaveljčka; krilo je obesila na kaveljčka obešalnika; lesen kaveljček 2. del manjše priprave za napenjanje: s kaveljčki zapeta obleka 3. kaveljčasti izrastek: oprijemalni kaveljčki stebla / klòp ima ob straneh na sesalu kaveljčke ♪
- káven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kavo: kavna usedlina / kavni nadomestek pražena zrna ječmena, rži / jopica kavne barve / pili so kavni liker; kavna torta / kavni mlinček mlinček za kavo; dobila je kavni servis / dodaj kavno žličko paprike količino male žličke ♪
- káver -vra m (á) nar. planinska kavka: priletela je jata črnih kavrov ♪
- kavêrna -e ž (ȇ) 1. med. rana, nastala zaradi razpada tkiva, navadno v pljučih: imeti kaverno / odprta kaverna 2. voj. jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, zaklonišče: skrivati se v kaverni ♪
- kavernózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kaverno: kavernozna pljuča / kavernozni rovi ♦ petr. kavernozna kamnina kamnina, ki ima veliko votlin ♪
- kávovec -vca m (á) tropsko drevo ali grm, iz semen katerega se pridobiva kava: nasadi, plantaže kavovca ♪
- kávzativen in kavzatíven -vna -o prid. (ȃ; ȋ) lingv., v zvezi kavzativni glagol glagol, ki izraža povzročitev dejanja ♪
- kázenskopráven -vna -o [zǝn] prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na kazensko pravo: kazenskopravni ukrepi; kazenskopravna odgovornost ♪
- kdóvé in kdó vé prisl. (ọ̄-ẹ́) izraža negotovost, nedoločnost: kdove ali je zdrava; morda je še živ, kdove; odšel je kdove kam; to je izrezek iz kdove katere revije; prišel je kdove odkod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je kdove kaj; kdove kolikokrat si ga že srečal / ne računajo na kdove kolikšen obisk; nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni kdovekaj prida; odšel je kdovekam ♪
- kegljávec -vca m (ȃ) redko kegljač: bil je izvrsten kegljavec ♪
- kentáver tudi centáver -vra m (á) v grški mitologiji bitje, ki je od pasu navzdol konj ♪
- kídoven -vna -o prid. (í) nar., v zvezi kidovne vile gnojne vile ♪
- kíhavec -vca m (í) 1. bojni plin, ki povzroča kihanje: s kihavcem so preprečili nastop govornikov 2. ekspr. kdor (pogosto) kiha: srečal je sosedovega kihavca ♪
- kílavec -vca m (í) 1. slabš. šibek, slaboten, bolehen človek: to so sami kilavci, čvrstega moža ni med njimi / ali sta fanta ali sta kilavca boječa, strahopetna človeka 2. bot., navadno v zvezi goli kilavec zdravilna rastlina s poleglim steblom in zelenkastimi ali rumenkastimi cveti, Herniaria glabra ♪
- kímavec -vca m (í) 1. slabš. kdor nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu: nisem kimavec, to veš; sem zoper njega in njegove kimavce; tisti večni kimavci 2. star. september: dne 4. kimavca 1844 ♪
- kinínovec -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: lubje kininovca ♪
- kínovec -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: kavčukovec in kinovec ♪
- kísavec -vca m (í) ekspr. kdor je (navadno) nerazpoložen, nejevoljen: bodi vesel človek, ne pa kisavec ♪
- kitolóvec -vca m (ọ̑) 1. lovec na kite: bil je izkušen kitolovec 2. kitolovka: odpluti na kitolovcu ♪
- kitolóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kitolov: kitolovno področje / kitolovna postaja / močne kitolovne vrvi ♪
- kivéta -e ž (ẹ̑) med. kovinska posodica, navadno iz več delov, za izdelavo kalupa zobnih protez ♪
- kládiven tudi kladíven -vna -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na kladivo: kladivni ročaj ♦ strojn. kladivni mlin mlin kladivar ♪
- kládvenica -e ž (ā) zool. morski som s kladivu podobno glavo, Sphryna zygaena ♪
- klánovec -vca m (ȃ) slabš. pripadnik klana: sodelovanje klanovcev ♪
- klávec -vca m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s klanjem (domačih) živali: dolga leta je bil klavec / klavec prašičev, živine ♪
1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 
