Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (1.801-1.825)



  1.      íverica  tudi irica -e ž (; ẹ̑) žarg. iverna plošča: ta del omare je iz iverice
  2.      irje  tudi íverje -a s (ẹ̑; ) več iveri: polno iverja in suhljadi je ležalo po tleh ♦ les. drobni deli lesa določenih mer in oblik
  3.      íverka  in irka -e ž (; ẹ̑) pog. iverna plošča: obiti z iverkami; proizvodnja iverk
  4.      irnat  in ívernat -a -o prid. (ẹ̑; ) bogat z ivermi: ivernata snov / ivernate plošče iverne plošče
  5.      izbirljívec  -vca m () ekspr., redko izbirčen človek: takih izbirljivcev ne maramo
  6.      izbljúvek  -vka m () med. kar se izvrže iz želodca: okužiti se z izbljuvki; preiskava izbljuvka
  7.      izčvekáti  -ám tudivekáti -ám dov.) slabš. nepremišljeno reči, povedati: izčvekati skrivnost; on bo gotovo vse izčvekal / nikomur ni tega izčvekala rekla, povedala
  8.      izdeláven  -vna -o prid. () nanašajoč se na izdelavo: skrajšati izdelavni čas / izdelavni stroški / izdelavni material
  9.      izjáven  -vna -o prid. () nanašajoč se na izjavo: izjavni značaj uvodnika ♦ jur. izjavna obveznost obveznost dati na vprašanje pristojnega organa izjavo; lingv. izjavni stavek; mat. izjavni račun račun, ki obravnava izjave
  10.      izključítven  -a -o () pridevnik od izključitev: izključitveni razlogi
  11.      izkrvati  -ím dov. (ẹ́ í) 1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo // knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi 2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih izkrval in izkrval -éla -o: izkrvavelo ljudstvo je životarilo ♦ agr. dobro izkrvavela žival žival, ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri
  12.      izkrvavati  -am nedov. (ẹ́) izgubljati kri: ranjenec izkrvaveva
  13.      izkústven  tudi skústven -a -o prid. () ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: izkustvena metoda; izkustveno znanje / izkustveni in duhovni svet; teoretične in izkustvene vede // dobljen iz izkustva: izkustveni kriteriji; izkustveno spoznanje ◊ ekon. izkustvena norma norma, postavljena na osnovi izkušenj; filoz. izkustvena sodba; lingv. izkustveni sedanjik sedanji čas, ki izraža na izkustvo oprto, na čas nevezano dovršno glagolsko dejanje izkústveno tudi skústveno prisl.: teoretično in izkustveno dokazati; priti do česa izkustveno
  14.      izkústvenost  tudi skústvenost -i ž () knjiž. 1. empiričnost: izkustvenost metode 2. redko izkušenost: delu se pozna velika življenjska izkustvenost
  15.      izlívek  -vka m () posoda za odtok vode, zlasti odvečne, umazane: izliti pomije v izlivek; kamnit izlivek ◊ biol. tekočina, ki se izbrizga, izteče pri spolni nadraženosti
  16.      izlíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na izliv: izlivna odprtina, šoba / izlivni rokav reke
  17.      izločítven  -a -o prid. () nanašajoč se na izločitev: izločitveni razlogi / izločitvena tekma izločilna tekmajur. izločitveni zahtevek zahtevek, naj se izločijo iz stečajnega sklada ali izmed zarubljenih predmetov stvari, ki so last tretjih oseb
  18.      izmišljávec  -vca m () ekspr. kdor si kaj izmišlja: kdo ve, kaj vse jim je natvezel ta izmišljavec
  19.      iznajdljívec  -vca m () ekspr. iznajdljiv človek: tak iznajdljivec bo že rešil to vprašanje
  20.      iznera  -e ž (ẹ̑) zastar. nezvestoba: ni se mogel sprijazniti z njeno iznevero
  21.      izneriti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. knjiž. povzročiti, da kdo preneha biti zvest: izneveriti komu ženo 2. publ. biti neuspešen, odpovedati: propaganda je tokrat izneverila / vreme nas je izneverilo 3. zastar. poneveriti: izneveril je veliko vsoto denarja izneriti se postati nezvest: izneveriti se možu / izneveriti se tovarišem / izneveriti se načelom, navadam ne držati se jih
  22.      iznerjati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. povzročati, da kdo preneha biti zvest: izneverjati komu nevesto iznerjati se postajati nezvest: dekle se mu izneverja / prijatelji se mu izneverjajo / izneverjati se domačemu kraju / izneverjati se načelom ne držati se jih
  23.      iznerjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izneveriti: izneverjenje možu / izneverjenje obljubi
  24.      iznernik  -a m (ẹ̑) zastar. odpadnik: razglasili so ga za iznevernika in mu vzeli vsa posestva
  25.      iznivelirati  gl. znivelirati

   1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA