Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (1.676-1.700)
- hihitávec -vca m (ȃ) kdor se (rad) hihita: učitelj je strogo pogledal hihitavce ♪
- hinávec -vca m (ȃ) hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec ♪
- híravec in hirávec -vca m (í; ȃ) nav. ekspr. hirav človek: bolniki in hiravci; epidemija je pobrala mnogo hiravcev ♪
- hítlerjevec -vca m (í) pristaš hitlerizma: spopad med hitlerjevci in komunisti ♪
- hitrovézen -zna -o prid. (ẹ̄) grad., v zvezi hitrovezni cement cement, ki se strdi približno v eni uri: hitrovezni cement ♪
- hladnokŕven -vna -o prid., hladnokŕvnejši (ŕ r̄) 1. sposoben ostati miren, preudaren v razburljivih, zlasti nevarnih okoliščinah: hladnokrven voznik / ekspr. to je bil hladnokrven umor storjen premišljeno, neprizadeto 2. zool. pri katerem je toplota krvi odvisna od temperature okolice: hladnokrvni vretenčarji; hladnokrvna žival ◊ vet. hladnokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo hladnokŕvno prisl.: hladnokrvno odgovarjati, ravnati ♪
- hlévec -vca m (ẹ̄) hlevček: če bi imel ovčko, bi ji napravil hlevec ♪
- hléven -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hlev: hlevna vrata / hlevna svetilka hlevska ♪
- hohnjávec -vca m (ȃ) kdor noslja ♪
- hójevec -vca m (ọ́) čeb. hojev med: hojevec ima najvišjo ceno ♪
- hónved -a m (ọ̑) zgod. ogrski deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo: honved je štel precej pehotnih, huzarskih in artilerijskih polkov // pripadnik teh delov vojske: honvedi z naperjenimi puškami ♪
- hónvedski -a -o (ọ̑) pridevnik od honved: honvedski polk ♪
- hotljívec -vca m (ȋ) knjiž. pohoten moški: nesramen hotljivec ♪
- hóverkraft -a m (ọ̑) teh. motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini: na močvirnih tleh so se hoverkrafti zelo obnesli ♪
- hranítven -a -o prid. (ȋ) jur., v zvezi hranitvena pogodba pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo ♪
- hríbovec -vca m (ȋ) 1. kdor živi v hribih ali je doma s hribov: razlike med hribovci in dolinci; popisoval je trdo življenje hribovcev 2. slabš. neroden, neuglajen človek: bil je pravi hribovec, še pozdravil ni ♪
- hrípavec tudi hripávec -vca m (í; ȃ) redko hripav človek: hripavca je le s težavo razumel ♪
- hŕkavec -vca m (ŕ) kdor hrka: hrkavec je motil predstavo ♪
- hrustávec -vca m (ȃ) nav. mn., gastr. jed v obliki debelejših paniranih in ocvrtih svaljkov: gnjatni, krompirjevi, zelenjavni hrustavci ♪
- hrúševec -vca m (ú) mošt ali žganje iz hrušk: kuhati hruševec; sod hruševca ♪
- hrúškovec -vca m (ú) mošt ali žganje iz hrušk: pili so hruškovec; postregli so z domačim hruškovcem; kozarec sladkega hruškovca ♪
- hudíčevec -vca m (í) star. zloben, hudoben človek; hudič: hudičevec jo je premamil in ogoljufal ♪
- hudobíven -vna -o prid. (ȋ) star. hudoben: Strašni konec hudobivnega grajskega priganjača ga je vendarle pretresel (I. Zorec) ♪
- hudodélstvenost -i ž (ẹ̑) hudodelska dejavnost: nagel porast hudodelstvenosti / proučevanje vzrokov hudodelstvenosti pri mladoletnikih ♪
- hudožéstvenik -a m (ẹ̑) publ. član Moskovskega umetniškega akademskega gledališča: gostovanje hudožestvenikov ♪
1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776