Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (151-175)



  1.      dra  tudi dra -e ž (ē; ẹ̑) nar. vzhodno vedro: z vedro zajeti vodo
  2.      drce  tudi drce -a s (ē; ẹ̄) manjšalnica od vedro: zliti vodo iz vedrca
  3.      vedríca  -e ž (í) nar. manjše vedro: z vedrico zlivati vodo v škafe / vedrica vode
  4.      vedrílec  -lca [c in lc] m () redko 1. kdor kje vedri: vedrilci pod napuščem 2. knjiž. veter, ki povzroča, da se nebo vedri: zapihal je vedrilec / veter vedrilec
  5.      vedrína  -e ž (í) 1. stanje vedrega človeka: kljub občasni vedrini je pesimist; žalost prehaja v vedrino / življenjska vedrina / pripoved je polna vedrine 2. vedro nebo: stopil je na prag in se zazrl v vedrino
  6.      vedríšče  -a s (í) prostor, kraj, kjer kdo vedri: pred nevihto so si poiskali vedrišče
  7.      vedríti  -ím nedov. ( í) 1. čakati v zavetju, da preneha deževati: zaradi neurja so morali vedriti; vedriti pod napuščem 2. delati, povzročati, da postane kdo veder, dobro razpoložen: ta glasba vedri in pomirja; družbo je vedril s šalami / pogled na naravo jim začne vedriti obraze ∙ ekspr. tu vedri in oblači on tu odloča, ima oblast on vedríti se nav. 3. os. postajati veder, brezoblačen: nebo se vedri; brezoseb. na zahodu se vedri
  8.      drn  tudi drn -a -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na vedro: vedrni ročaj ◊ teh. vedrni bager bager z brezkončno verigo posod za zajemanje (sipkega) materiala
  9.      drnik  tudi drnik -a m (; ẹ̑) nar. klop ali polica v kmečki kuhinji za vedra, škafe z vodo: postaviti vedro na vedrnik
  10.      vedrník  -a m (í) nar. svetnik priprošnjik za lepo vreme: prositi vedrnike, da bi odvrnili točo in strelo
  11.      dro  -a s, mn. tudi dra (é) 1. navadno kovinska posoda z ročajem: spustiti vedro v vodnjak; nositi, zajemati vodo z vedrom / vedro za premog; vedro za smeti ∙ lije kakor iz vedra zelo, močno dežujeteh. vsaka od posod na brezkončni verigi bagra, elevatorja za zajemanje (sipkega) materiala // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: porabili so več veder barve; v peč je zmetal pet veder premoga 2. nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, od 30 do 60 l: kupiti vedro vina; sod drži deset veder
  12.      drost  in drost tudi vedróst -i ž (é; ẹ́; ọ̑) 1. stanje vedrega človeka: obšla ga je vedrost / vedrost duha 2. lastnost, značilnost vedrega: vedrost neba / vedrost pomladanskega vremena
  13.      drovka  tudi drovka -e ž (ē; ẹ̄) teh. ročna gasilna priprava za gašenje začetnih požarov: gasiti z vedrovko
  14.      dski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veda2: vedska književnost / vedska doba
  15.      vedúta  -e ž () mesto, pokrajina ali njun del, ki se vidi z določene točke: gledal je znano veduto pred seboj; mestna veduta se je spremenila; vedute parkov, spomenikov // um. slika, na kateri so natančno, stvarno upodobljeni mesto, pokrajina ali njun del: razstavljati portrete in vedute; vedute beneških slikarjev / z vedutami poslikani krožniki
  16.      vedúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na veduto: vedutni pogledi / vedutni motivi; vedutna krajina
  17.      gast  -a -o prid. (ẹ́) 1. nepravilno, nezaželeno neraven, zvit: vegast strop; vegasta deska, streha / vegast rob; vegasta brazda / ekspr.: pokrajina je vegasta; vegasto zemljišče 2. ki zaradi nepravilne, nezaželene neravnosti ne stoji trdno: vegast stol; vegasta brv; vegasta skleda / ekspr. vegasti koraki 3. nepravilno, neurejeno nagnjen: vegast križ, plot; hiša je že vsa vegasta; vegasta vrata / ekspr. vegasta pisava gasto prisl.: vrata vegasto visijo
  18.      gati  -am nedov. (ẹ́) star. omahovati, pomišljati se: dolgo je vegal, naposled se je le odločil / vegati med odporom in poslušnostjo gati se 1. postajati vegast, kriv: deske se na soncu vegajo 2. majati se, gugati se: pri hoji se vega / voz se vega po cesti
  19.      gav  -a -o prid. (ẹ́) vegast: vegava deska / vegav plot
  20.      gavost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost vegavega: vegavost desk
  21.      vegetabílen  -lna -o prid. () knjiž. rastlinski: vegetabilna prehrana / vegetabilna olja / ornament z vegetabilnimi motivi ♦ usnj. vegetabilno strojilo rastlinsko strojilo
  22.      vegetabílije  -lij ž mn.) knjiž. rastlinska hrana: hraniti se z vegetabilijami
  23.      vegetácija  -e ž (á) bot. 1. rast in razvoj rastlin: doba vegetacije; okrasnega grmičevja ne obrezujemo pred začetkom vegetacije 2. rastlinske združbe na določenem področju: zaščititi vegetacijo; bujna vegetacija / barjanska, gozdna vegetacija; nizka vegetacija
  24.      vegetacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na vegetacijo: vegetacijska doba / vegetacijski pas; vegetacijska karta / vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; vegetacijska točka korenine embrionalne celice, ki omogočajo rast koreninegeogr. vegetacijska meja nadmorska višina, do katere sega vegetacija
  25.      vegetarijánec  -nca m () kdor je samo rastlinsko hrano: restavracija za vegetarijance

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA