Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (1.426-1.450)
- drobnoglávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima drobno, majhno glavo ♪
- drobóven -vna -o (ọ̄) pridevnik od drobovje: drobovne mišice ♪
- drogóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na drog: drogovna konzola / drogovni nosilci nosilci, sestavljeni iz drogov ♪
- drôževec in dróževec -vca m (ó; ọ́) droženka: natočila mu je kozarček droževca ♪
- drugobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je druge, drugačne barve: drugobarvne proge na čevljih; našitki iz drugobarvnega blaga / drugobarvno dekle drugopoltno dekle ♪
- drugovérec -rca m (ẹ̑) kdor je druge vere, veroizpovedi: katoličani in drugoverci; poročiti se z drugovercem ♪
- drugovérski -a -o prid. (ẹ̑) ki je druge vere, veroizpovedi: drugoverski prebivalci ♪
- drúštvece in drúštevce -a [vǝc; tǝv] s (ȗ) manjšalnica od društvo: ustanovili smo nekakšno društvece ♪
- drúštven -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na društvo: društveni odbor; društvena pravila / društveno glasilo / veseli ga društveno delo; med okupacijo je društveno življenje zamrlo // zastar. družaben, zabaven: bil je zelo društven človek / društveno življenje v mestu je bilo živahno ♪
- drúštvenica -e ž (ȗ) zastar. članica: število društvenic se je znatno povečalo ♪
- drúštvenik -a m (ȗ) zastar. član: bil je zelo agilen društvenik; nesoglasja med odborom in društveniki / imenovali so ga za častnega društvenika ♪
- društvenína -e ž (ȋ) zastar. članarina: plačati društvenino ♪
- drúžbenoupráven -vna -o prid. (ȗ-á) nanašajoč se na družbeno upravljanje: volitve družbenoupravnih organov ♪
- družboslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za družboslovje: birokratizem je v središču zanimanja številnih družboslovcev / ruski realisti so bili odlični družboslovci / buržoazni, marksistični družboslovci ♪
- družboslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na družboslovje: družbosloven pretres položaja današnje žene / družboslovna publicistika, študija / skrb za družboslovno izobrazbo študentov ♪
- drvén -a -o prid. (ẹ̑) 1. redko lesen: drven podstavek; obstali so kakor drveni / noge so mu bile od mraza čisto drvene negibne, toge 2. ekspr. neroden, okoren: to ti je drven fant; ne bodi no tako drvena / drvena drža drvéno prisl.: drveno se držati, vesti ♪
- drvénec -nca m (ẹ̄) min. okamnina s kremenom prepojenega lesa ♪
- drvenéti -ím nedov. (ẹ́ í) redko dreveneti: noge mu drvenijo ♪
- drvênje -a s (é) glagolnik od drveti: drvenje vlaka / zaustaviti usodno drvenje v novo vojno ♪
- drvénost -i ž (ẹ̑) ekspr. nerodnost, okornost: bila je je sama drvenost ♪
- drvéti -ím nedov. (ẹ́ í) zelo hitro se premikati: avtomobili drvijo po cesti; vlak drvi proti postaji; drveti na konju, na smučeh; otroci drvijo za vozom; drveti z avtomobilom; drvi kot za stavo; drvi kakor vihar / ekspr. ljudje so kar drveli na veselico hiteli, drli ∙ ekspr. drvi za vsako novotarijo se navdušuje zanjo, jo sprejme // ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drveti v nesrečo, v pogubo drvèč -éča -e: drveč v dolino; drveč voz ♪
- dŕvež -a m (ȓ) redko hitenje, vrvež: živeti sredi mestnega drveža ♪
- držáven -vna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na državo: a) državni aparat, organ; državna administracija, oblast, uprava, ureditev / državni praznik, proračun, zakon; državna meja, politika, tajnost; državno gospodarstvo, ozemlje; pogreb na državne stroške; publ. organizirati kaj v državnem merilu / državni akt; državni monopol b) državni prvak; državna reprezentanca; državno šahovsko prvenstvo / državni pečat; državna zastava, himna in grb so simboli države; državne barve barve državne zastave / državni davek, jezik; državna vera c) po toliko stoletjih smo postali svoboden in državen narod s svojo državo; državni uradnik, uslužbenec; državna kontrola; državna služba; nastajanje novih državnih
tvorb držav; državni udar nasilna sprememba vlade brez sodelovanja ljudskih množic 2. ki je last države: državni kapital; državni dolgovi; državna lastnina; državno podjetje, posestvo, premoženje / državna blagajna / državni sektor; to, kar vidiš tu, je vse državno; državna šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država ◊ jur. državno pravo pravo, ki ga ustvarja država ali ki se ukvarja z organizacijo države; polit. državni centralizem sistem upravljanja, v katerem je reševanje vseh pomembnejših vprašanj v pristojnosti osrednjih državnih organov; državni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, na kateri država posega v gospodarsko dogajanje; državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; državni zbor osrednji parlament v nekaterih državah držávno prisl.: takrat je bil še državno nastavljen; državno organiziran
socializem ♪
- državljánskopráven -vna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na državljansko pravo: izvedenec za državljanskopravne zadeve ♪
- držávnoadministratíven -vna -o prid. (á-ȋ) nanašajoč se na državno administracijo: državnoadministrativni organi; državnoadministrativni sistem ♪
1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526