Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (1.251-1.275)



  1.      délaven  -vna -o prid., délavnejši (ẹ́) ki rad dela: delaven človek; njegova mati je zelo delavna; delaven kot mravlja / ekspr. delavne roke // dejaven, aktiven: delavni in pasivni člani društva; vsi smo bili mrzlično delavni
  2.      delinknca  -e ž (ẹ̑) skupek, celota vseh izvršenih deliktov: delinkvenca narašča; mladinska delinkvenca; delinkvenca med vojno
  3.      delinknt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor stori kaznivo dejanje: kaznovati delinkventa; enkratni, mladoletni, poklicni delinkvent; delinkvent iz navade; prevzgoja delinkventov
  4.      delinknten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delinkvente ali delinkvenco: delinkventen alkoholik; vzgoja delinkventne mladine; kazati delinkventna nagnjenja
  5.      delinkntka  in delinkntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki stori kaznivo dejanje: mladoletna delinkventka
  6.      delinkntnost  -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost delinkventnega človeka: neurejene družinske razmere so pogost vzrok delinkventnosti mladoletnikov 2. delinkvenca: delinkventnost med mladino
  7.      delinkntstvo  -a s (ẹ̑) redko delinkventnost, delinkvenca: problem mladinskega delinkventstva
  8.      delítven  -a -o prid. () nanašajoč se na delitev: delitveni sistem / delitvena črta ♦ jur. delitvena pogodba, pravda
  9.      delívec  -vca m () kdor deli: delivec je razgrnil karte / delivec darov; delivca hrane sta zajemala iz kotla
  10.      déloven  -vna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na delo: a) delovni načrt; izboljšati delovne pogoje; spremeniti delovni postopek, proces; doseči dobre delovne rezultate; ogledati si vse delovne faze v tovarni; spremeniti delovne metode / delovna operacija; delovna sposobnost, zmogljivost b) delovni prostor / delovni čevlji; delovni konji; delovna miza, obleka / ima močne delovne roke; delovna živina c) delovni človek / delovni sestanek; seja bo imela delovni in slavnostni značaj / delovna akcija; delovna disciplina; v sobi vlada pravo delovno vzdušje / delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; delovni dan delovnik; delovna doba čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; delovna norma količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času; delovna obveznost dnevno ali tedensko število ur, ki jih mora opraviti delavec; delovna organizacija organizacija združevanja oseb v delovnem razmerju, ki z družbenimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost ali dejavnost družbenih služb; delovna skupnost samoupravni organ, ki ga sestavljajo vsi člani delovne organizacije; delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba; delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo ● tovarna potrebuje nove delovne moči delavce; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudiadm. delovni nalog pismeni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; delovna pogodba pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. delovna enota; jur. delovno pravo pravni predpisi, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev in javnih uslužbencev; delovno razmerje pravno razmerje med delodajalcem in delojemalcem; strojn. delovni stroj stroj, ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; žel. delovni vlak vlak za prevoz materiala za gradnjo in vzdrževanje železniških naprav délovno prisl.: delovno oblečen
  11.      délovnopráven  -vna -o prid. (ẹ́-ā) nanašajoč se na delovno pravo: delovnopravni predpisi; delovnopravna zakonodaja
  12.      delovódstven  -a -o (ọ̑) pridevnik od delovodstvo: dober delovodstveni kader
  13.      déminutiven  -vna -o prid. (ẹ̑) lingv. manjšalen, pomanjševalen: deminutivno obrazilo
  14.      demonstratíven  -vna -o prid. () 1. ki izraža protest, nasprotovanje, protesten: demonstrativen nastop; demonstrativno zborovanje // izzivalen, očiten: vstal je z demonstrativno počasnostjo / izvajati pritisk z demonstrativnim premikanjem čet ob državni meji 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete; demonstracijski: podjetje organizira demonstrativne vožnje svojih novih avtomobilov ♦ lingv. demonstrativni zaimek kazalni zaimek demonstratívno prisl.: delegat je demonstrativno odšel; vsi so demonstrativno sedeli in čakali
  15.      démosovec  -vca m (ẹ̑) član, pristaš katere od strank, ki sestavljajo zvezo Demokratična opozicija Slovenije [DEMOS]: zborovanje demosovcev / glasovanje demosovcev v skupščini
  16.      denárstven  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na denarstvo: denarstvena enotnost 2. zastar. denaren: dober denarstveni položaj
  17.      denárstvenik  -a m () zastar. denarnik, finančnik: mogočni denarstveniki
  18.      denominatíven  -vna -o prid. () lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika; izimenski, imenski: denominativni pridevnik
  19.      depresíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na depresija 1: preboleti depresivno krizo / depresivno razpoloženje
  20.      derivatíven  -vna -o prid. () jur. pridobljen od pravnega prednika: derivativna pravica
  21.      dêrmatovenerologíja  -e ž (-) veda o kožnih in spolnih boleznih: specializirati se za dermatovenerologijo
  22.      deskriptíven  -vna -o prid. () ki predstavlja, prikazuje kaj po zunanjih značilnostih, opisen: v delu prevladuje pozitivistična deskriptivna metoda / deskriptivni realizem ♦ lingv. deskriptivna gramatika slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja deskriptívno prisl.: govoriti o predmetu samo deskriptivno
  23.      destimulatíven  -vna -o prid. () ki destimulira, nespodbuden: destimulativni pogoji; sistem premij se je pokazal kot destimulativen; destimulativna delitev dohodka destimulatívno prisl.: ti ukrepi so destimulativno vplivali na izvoz
  24.      destruktíven  -vna -o prid. () razdiralen, uničevalen, razkrojevalen: vaš destruktivni anarhizem; destruktivne ideje; destruktivna kritika; destruktivne in konstruktivne sile / destruktivno delovanje vetra; destruktivna sredstva destruktívno prisl.: destruktivno delovati; te težnje destruktivno vplivajo na razvoj
  25.      determinatíven  -vna -o prid. () ki vnaprej določa, opredeljuje, določilen: determinativni moment razvoja; determinativna nujnost

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA