Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (10.726-10.750) 
- ensiláža -e ž (ȃ) redko konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu; silaža: ensilaža trave // tako kisana krma: krmiti z ensilažo ♪
- enterítis -a m (ȋ) med. črevesni katar ♪
- entomologíja -e ž (ȋ) veda o žuželkah: ukvarjati se z entomologijo; kmetijska, medicinska entomologija ♪
- entomolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na entomologe ali entomologijo: entomološki izvedenec; entomološka raziskavanja / entomološke zbirke / entomološki inštitut ♪
- entropíja -e ž (ȋ) fiz. termodinamična količina, ki nastane iz nič pri ireverzibilnih spremembah in se ne da uničiti: entropija plina; sprememba entropije ♪
- entuziást -a m (ȃ) kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec: bil je velik entuziast; gledališki entuziast; smučarski entuziasti; entuziast materinščine; skupina mladih entuziastov ♪
- entuziástičen -čna -o prid. (á) poln entuziazma: entuziastičen pristaš nove umetniške smeri / entuziastične izjave; entuziastična vnema entuziástično prisl.: občinstvo je entuziastično sprejelo opero ♪
- entuziázem -zma m (ā) velika navdušenost, zavzetost za kaj: kadar je govoril o glasbi, so vsi občudovali njegov entuziazem; v svojem poklicu je delal z entuziazmom; ustvarjalni, verski entuziazem; entuziazem filmskih amaterjev ♪
- eolít -a m (ȋ) arheol. preprosto oblikovan kamen, ki naj bi ga kot orodje uporabljal človek v terciarju ♪
- Éolov -a -o prid. (ẹ̑) muz., v zvezi Eolova harfa, nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke ♪
- eólski 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na veter: eolska erozija / eolska usedlina ♪
- eólski 2 -a -o prid. (ọ̑) muz., v zvezi eolska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona a navzgor ♪
- eón -a m (ọ̑) pesn. vek, doba: davni eoni ♪
- eozóik -a m (ọ́) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja; algonkij ♪
- ép -a m (ẹ̑) lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku: rad je prebiral slavne epe / ljudski, umetni ep; idilični, junaški, religiozni, zgodovinski, živalski ep ♪
- epákta -e ž (ȃ) astr. število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta: po epakti se določa, kdaj je velika noč ♪
- epentétičen -čna -o prid. (ẹ́) lingv., v zvezi epentetični l l, ki je nastal v glasovni skupini med ustničnikom in j, vrinjeni l ♪
- épičnost -i ž (ẹ́) epske značilnosti: za pisateljevo delo je značilna realnost in epičnost; epičnost zgodbe / v drami je veliko epičnosti ♪
- epidemíja -e ž (ȋ) nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne; virus influence povzroča hude epidemije; epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev; pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti; epidemija huliganstva ♪
- epidemiologíja -e ž (ȋ) veda o vzrokih in preprečevanju širjenja epidemij: inštitut za epidemiologijo / epidemiologija škrlatinke ♪
- epidemiolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epidemiologijo: epidemiološke raziskave, študije / epidemiološki oddelek v bolnici ♪
- epifíza -e ž (ȋ) anat. 1. žleza z notranjim izločanjem v velikih možganih, češerika: funkcija epifize 2. končni del dolge cevaste kosti: odlomljena epifiza ♪
- epífora -e ž (ȋ) lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na koncu zaporednih stavkov ali verzov ♪
- epigráf -a m (ȃ) knjiž. 1. kratek izrek, citat, pregovor na začetku knjige, poglavja: vzeti epigraf iz Prešerna 2. krajše besedilo v verzih ali prozi na spominskih ploščah, spomenikih, stavbah ♪
- epigráfika -e ž (á) veda o epigrafih, zlasti antičnih in orientalskih: rimska epigrafika ♪
10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 
