Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (10.326-10.350)


  1.      edínec  -nca m (ȋ) 1. sin, ki nima ne brata ne sestre: imeli so edinca; razvajen edinec / sin edinec 2. star. en sam človek: to stvar bi znal urediti samo eden. Ta edinec je moj nekdanji profesor ♪
  2.      edíni  -a -o prid. (ȋ) 1. ki obstaja v enem primerku: to je edini izhod iz dvorane; bila je njegov edini otrok; dal mu je edino hčer za ženo / edini izhod iz stiske; to je še edina možnost, da bi preprečili nesrečo; edino upanje / ekspr. edina sreča, da si prišel 2. ki je omejen samo na navedeno: edina izvoda dragocene knjige hrani naša knjižnica; to so bile edine besede, ki jih je spregovoril // ekspr., v prislovni rabi, zapostavljen poudarja omejenost na navedeno: on edini je prišel na cilj; vi edini mi morete pomagati; vznes. ljubezen edina prenese take težave / enega edinega človeka poznam, ki to ve; sam.: mi nismo edini, ki vam ne verjamemo ♪
  3.      edínica 1 -e ž (ȋ) del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota: ranjenci so se vrnili v edinico; torpedne, vojaške edinice / delovna, gospodarska edinica / upravna edinica ♪
  4.      edíniti  -im nedov. (ȋ ȋ) 1. knjiž. delati kaj enotno, složno: vedel je za politično razcepljenost, vendar je skušal narod ediniti 2. star. družiti, povezovati: ista skrb je oba edinila ♪
  5.      edíno  prisl. (ȋ) izraža omejenost na navedeno: vse je pogorelo, edino hlev je ostal; edino vi nas lahko rešite; edino tako bo prebrodil težave; edino tam se spočije / ekspr. v mislih ji je samo in edino on // z oslabljenim pomenom poudarja pomen pridevnika ali prislova: edino pravi, pravilen, veljaven, zveličaven; edino pametno je, da molčiš ♪
  6.      edinovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) knjiž., redko edinstven, enkraten: edinovrstna pesniška zbirka ♪
  7.      edínstvo  -a s (ȋ) enotnost, povezanost: ideja narodnega edinstva ♪
  8.      ednína  -e ž (í) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari: v slovenskem jeziku ločimo ednino, dvojino in množino / postavi samostalnik v ednino ∙ ekspr. nikar ne govori vedno v ednini ne hvali, povzdiguj samo sebe; »Krivi smo, ker smo to dovolili.« »No, govori v ednini« kriv si samo ti, ne mi vsi ♪
  9.      edukácija  -e ž (á) knjiž. vzgoja, izobraževanje: edukacija mladega človeka ♪
  10.      efékt  -a m (ẹ̑) 1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak; dobro organizirana proizvodnja bo dala večji efekt; njegovo prizadevanje ni bilo brez efekta; zanima nas končni efekt / finančni efekt podjetja 2. sredstvo, ki naj naredi močen vtis, učinek: uporabil je cenene efekte; njegova gledališka dejavnost je bila usmerjena v zunanje efekte / v tej družbi prevladujeta efekt in poza // vtis, učinek: največji efekt je dosegel zaključek skladbe; močen barvni efekt; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila efekt govora ◊ film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; fiz. fotoelektrični efekt fotoefekt ♪
  11.      efékten 1 -tna -o prid., eféktnejši (ẹ̑) nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu ◊ tekst. efektna nit, preja nit, preja, namenoma neenakomerno izdelana eféktno prisl.: zadnje besede je izgovoril efektno ♪
  12.      efektív  -a m (ȋ) nav. mn., voj. vojaške enote in oprema, s katerimi more država razpolagati v vojni: poveljstvo je sporočilo, da se bodo njegovi efektivi povečali za veliko število vojakov / zahteva po umaknitvi tujih vojaških efektivov ♪
  13.      efektíva  -e ž (ȋ) nav. mn., publ. vojaške enote in oprema, s katerimi more država razpolagati v vojni; efektiv: zmanjšanje efektive ♪
  14.      eféktnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost efektnega: efektnost članka, zaključka pesmi; dobra razlaga poveča efektnost pouka / drama je preračunana predvsem na zunanjo efektnost ♪
  15.      efemêren  -rna -o prid. (ȇ) knjiž. ki traja malo časa; kratkotrajen, bežen: efemeren pojav; po efemernih poizkusih so prešli k načrtnemu delu; efemeren uspeh ♦ bot. efemerna rastlina rastlina, ki hitro doraste in odmre // ki ima majhno, kratkotrajno vrednost, nepomemben: efemerni zapiski; lirika brez prave človečnosti je efemerna ♪
  16.      efemêrnost  -i ž (ȇ) knjiž. kratkotrajnost, nepomembnost: efemernost vsega človeškega / bestsellerji nosijo pečat efemernosti / efemernost takega političnega prizadevanja ♪
  17.      eféndija  -e m (ẹ̑) spoštljiv nagovor, v jugoslovanskem muslimanskem okolju gospod: poslušam, efendija / kot zapostavljeni pristavek k imenu izobraženega moškega zraven njega je sedel Tosun efendija ♪
  18.      egálen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. nepomemben, nevažen: zadevo je imel za preveč egalno ♪
  19.      egída  -e ž (ȋ) v grški mitologiji ščit bogov, zlasti Zeusa in Atene: nositi, vihteti egido; pren. vera v napredek človeštva pod egido znanosti ♪
  20.      egiptologíja  -e ž (ȋ) veda o stari egiptovski zgodovini, kulturi in jeziku: sekcija za egiptologijo ♪
  21.      egíptovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Egipt: egiptovske izkopanine; egiptovske piramide ● ekspr. egiptovska tema popolna tema; egiptovska sužnost izgnanstvo Izraelcev v Egiptu od 14. do 12. stoletja pred našim štetjem ◊ med. egiptovska očesna bolezen virusno vnetje očesne veznice; trahom; zool. egiptovski jastreb po telesu belkasta južna ptica ujeda z duhom po mrhovini; mrhar; egiptovski skakač stepski glodavec z dolgima zadnjima nogama, ki živi zlasti v severovzhodni Afriki, Jaculus jaculus ♪
  22.      égo  m neskl. (ẹ̑) knjiž. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja; jaz: osamljen je v množici, kajti zadovoljiti zna le svoj ego ♪
  23.      egocéntričen  tudi egocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben: opisuje egocentrične junake; ta človek je izredno egocentričen / egocentrični individualizem; egocentrična miselnost / egocentrični interesi egoistični ♪
  24.      egocéntričnost  tudi egocêntričnost -i ž (ẹ́; é) lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost: njegova skrajna egocentričnost je odbijajoča / egocentričnost zapira človeka v njegov ozki jaz ♪
  25.      egocéntrik  tudi egocêntrik -a m (ẹ́; é) egocentričen človek: biti skrajen egocentrik ♪

   10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA